Ukrajinska kopija ruske rakete leti kot "muha brez glave"
Testiranje tega novega orožja je javno naznanil tudi predsednik Komiteja za nacionalno varnost Ukrajine, Aleksander Turčinov. Ta je takrat spomnil, da je sistem v popolnosti narejen s pomočjo "domače" pameti.
Testirana raketa je po virih ruskih medijev produkt konstruktorske tovarne Neptun. Vendar pa ruski vojaški strokovnjaki menijo, da gre za kopijo ruske protiladijske rakete H-35U, ki ima svoje projektne zametke še v času nekdanje Sovjetske zveze. Takrat so želeli te rakete proizvajati v harkovski letalski tovarni (Ukrajina), pri pripravi proizvodnje pa je ta tovarna dobila tudi celotno tehnično dokumentacijo o izgradnji rakete, ki jo je pripravila znana sovjetska/ruska znanstveno-konstruktorska skupina OKB Zvezda (danes: Taktična raketna oborožitev). Gre za raketo z nizkim profilom leta. Spada v razred protiladijskih raket, ki lahko uničijo plovilo z deplasmanom do 5000 ton. Sovjeti so nameravali s to raketo zamenjati dotedanje protiladijske sisteme P-15 Termit (to je bila izvozna verzija te rakete z dometom do 80 km, v svoji oborožitvi pa jo je imela tudi jugoslovanska vojska).
Sodeč po objavljenem video gradivu, se raketa nahaja v fazi testiranja startnega motorja na trdo gorivo in v začetni fazi njenega leta ob zapuščanju transportno-lansirnega kontejnerja. Dolžina videoposnetka pove, da se turbo-reaktivni motor ni aktiviral, raketa pa je padla na tla. Obstaja tudi druga možnost: v resnici so uporabili maketo rakete, ki nima integriranega motorja in upravljavskega bloka, ki se nahaja v sklopu bojne glave.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Ravno ta del rakete po vsem sodeč predstavlja nepremostljivo težavo za njene konstruktorje. Kako obvladati tehnologijo izdelave aktivne radarske glave za avtomatsko upravljanje, ko pa na voljo ni ljudi z ustreznim znanjem, niti tehničnih kapacitet?
S to težavo so se svoj čas srečevali tudi sovjetski znanstveniki, zaradi časovnega zaostanka pri izdelavi aktivne glave za avtomatsko upravljanje pa je bil celoten projekt prestavljen za celih 5 let. Za razliko od Ukrajincev je takratni razvoj upravljavskega bloka nase prevzela specializirana znanstveno-raziskovalna ustanova NPP Radar-MMS, sestavljali pa so jo ljudje, ki so imeli radarsko tehnologijo v malem prstu.
Kar se tiče ukrajinske rakete, je tehnično precej zapleteno in resno nalogo razvoja aktivne radarske glave za avtomatsko upravljanje nase prevzelo relativno neznano podjetje Radioniks, ki ima precej skromne poslovne rezultate na področju modernizacije sistemov upravljanja na zračnih in kopenskih raketah.
Po besedah Aleksandra Turčinova bo imela nova raketa svojo bojno funkcijo tudi pri uničevanju kopenskih ciljev. Za takšne naloge bo raketa najverjetneje dobila upravljavski sistem inercialno-satelitske navigacije s senzorji, ki bodo kompatibilni s satelitskimi sistemi GLONASS in GPS. Raketa bo verjetno dobila elektronski blok ameriškega porekla, ki ga bodo ukrajinski inženirji prilagodili določenemu namenu, tako kot so to naredili na raketnem sistemu Viljha, ki se nahaja v zaključni fazi testiranj. Ta paket opreme je v prosti prodaji in ima precej omejene tehnične možnosti.
Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.