Sence preteklosti: Kraj, kjer jedrske podmornice puščajo svoja "srca"

Solomon / /Sputnik
Več let je bilo skladišče reaktorjev ruskih jedrskih podmornic v arktičnem krogu znano kot eden najbolj nevarnih krajev na svetu. Po zaslugi nemške pomoči pa se je potencialna nevarnost bistveno zmanjšala.

Zapuščina hladne vojne

Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija nasledila veliko količino jedrskega orožja, med drugim strateške bombnike, medcelinske balistične rakete in podmornice na jedrski pogon. Da bi zmanjšali jedrsko nevarnost, sta Rusija in ZDA začeli nekaj pobud za zmanjšanje svojih jedrskih arzenalov.

V okviru ene od teh iniciativ je bil program za vzajemno zmanjšanje nevarnosti (CTR), znotraj katerega so ZDA Rusiji zagotovile sredstva, strokovnjake in opremo, da bi omogočile učinkovito jedrsko razoroževanje.

Demontaža jedrskih podmornic pa ni lahka naloga. Poleg radioaktivnega goriva in odpadkov je potrebno še posebej pazljivo odstraniti »srce« podmornice, tj. njen jedrski reaktor.

Srce podmornice

Zaradi radioaktivne nevarnosti reaktorja ni mogoče kar tako zavreči. Po navadi se reaktorje odstranjuje skupaj z odsekom podmornice, kjer je nameščen. Ta odsek služi kot zabojnik, ki preprečuje prehod radioaktivnega sevanja v druge dele podmornice.

Po tem, ko je odsek odstranjen iz podmornice, se ga prenese v posebno skladišče, kjer se hrani najmanj 70 let. Šele nato stopnja radioaktivnosti pade na nivo, ki omogoča nadaljevanje procesa demontaže.

Prvo rusko skladišče jedrskih reaktorjev se nahaja znotraj polarnega kroga, v zalivu v bližini kraja Sajda Guba v Murmanski regiji. Leta 1990 je bilo naselje predano severnomorski floti, ki ga je uporabljala za skladiščenje reaktorjev svojih upokojenih podmornic.

Eden od najnevarnejših krajev na svetu

Težava je vzniknila zato, ker ni obstajalo nobeno posebno mesto za hrambo teh nevarnih reaktorjev, ki so jih skladiščili kar v zalivu.

Po prvotnem načrtu bi morali skladišče zgraditi v desetih letih, vendar pa še leta 2003 na bilo vidiku nobenega projekta, kaj šele skladišča. Medtem so v bližnji zaliv odložili več kot 50 reaktorjev.

Evropske države so izrazile zaskrbljenost zaradi slabih in neprimernih pogojev, v katerih so bili skladiščeni reaktorji pri Sajda Gubi. To ni ogrožalo samo okolja na Arktiki, ampak je imelo potencial za pravo jedrsko katastrofo v severni Evropi.

Od besed k dejanjem

Kmalu po letu 2000 sta Rusija in Evropa začeli sodelovati, da bi zmanjšali potencialne navarnosti Sajda Gube. Leta 2003 sta rusko Ministrstvo za jedrsko energijo in nemško Ministrstvo za finance podpisala sporazum o izgradnji obalnega reaktorskega skladišča. Nemčija je v projekt v 15 letih vložila več kot 700 milijonov dolarjev, Rusiji pa so zagotovili tudi potrebno tehnologijo in strokovnjake.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Tako je bilo do leta 2017 zgrajeno skladišče za 155 reaktorjev. Zraven je bila postavljena tudi delavnica za vzdrževanje kontejnerjev, ki jih je bilo treba zaščititi proti koroziji. Postopek obnavljanja se ponavlja vsakih 10 let do preteka 70-letne dobe.
Pa ne samo to. Sajda Guba je dobila železnico, nove doke in vso potrebno infrastrukturo za zaposlene pri tem projektu. Ekološka situacija v regiji se je bistveno izboljšala.

Guvernerka Murmanske regije Marina Kovtun pravi, da je rusko-nemški projekt v Sajda Gubi edinstven primer mednarodnega sodelovanja na področju sanacije jedrskih odpadkov, ne samo v Murmanski regiji, ampak v celotni Rusiji. "Brez nemške pomoči bi tako obsežna dela trajala bistveno dlje," je povedala ob neki priložnosti.

Rusija bo upokojila tudi dve največji podmornici razreda Akula.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke