Glavna naloga robotiziranega sistema Uran-9 je bojna izvidnica in ognjena podpora izvidniškim enotam. Zahvaljujoč raznovrstni oborožitvi je uporaben v vseh okoliščinah, ki jih ponuja sodobno vojskovanje. Uran-9 je samovozno oklepno vozilo brez posadke, ki je znatno manjše od navadnih oklepnikov (kot je npr. BMP), pa vendar premore dovolj oborožitve, da bi ga lahko opisali kot nekakšno kopensko "mini-križarko".
Osnovna izvedba oklepnika Uran-9 vključuje avtomatski top 2A72 kalibra 30 mm in mitraljez PKTM kalibra 7,62 mm. Namen tega orožja je boj proti živi sili nasprotnika, njegovi lahki oklepni tehniki in nizko letečim zračnim ciljem. Top kalibra 30 x 165 mm je možno namestiti tudi na lažje bojne platforme, kot je npr. kolesni transporter BTR-82A ali oklepni avtomobil Tigr-M. Največja kadenca topa je 300 granat na minuto, energija posamezne granate pa, kot že omenjeno, omogoča učinkovit boj proti živi sili nasprotnika na razdalji do 4.000 m in proti lahkim oklepnim ciljem na razdalji 2.000 m.
Mitraljez PKTM je namenjen boju zoper živo silo na razdalji do 1.500 m, odlikuje pa ga visoka kadenca (800 nabojev na minuto) s kapaciteto nabojnika do 250 projektilov. Mitraljez je spojen skupaj z avtomatskim topom 2A72 na levi strani vozila.
Za boj proti zahtevnejšim ciljem, kot so tanki in ostala težka oklepna tehnika, Uran-9 uporablja protitankovske rakete tipa Ataka. Njegov raketni arzenal sestoji iz 2-4 lasersko vodenih raket, ki se nahajajo v za to namenjenih lansirnih kontejnerjih. Te rakete odlikuje visoka hitrost leta, ki znaša 550 m/s. Takšna hitrost omogoča dosego cilja v 10 sekundah. Razvita sta bila dva podtipa rakete Ataka – s kumulativno in termobarično bojno glavo. Slednja je zelo učinkovita proti utrjenim položajem, ki vključujejo betonske pregrade. Maksimalna razdalja dosega znaša 6.000 m, na njej pa lahko Ataka prebije vsak sodoben tank. Naj omenimo še to, da sodobnejše različice te rakete omogočajo doseg do 10.000 m.
Rakete usmerja večkanalni elektronsko-optični sistem z laserskim daljinomerom, ki se nahaja neposredno nad avtomatskim topom 2A72.
Razen omenjenih raket so na Uranu nameščene tudi rakete 9K338 Igla-S (4-6 kosov). Te predstavljajo posodobljeno različico sistema Igla s povečanim dometom. Posebej učinkovita je Igla-S proti brezpilotnim letalom in manevrirnim raketam, pa tudi proti helikopterjem in bojnim letalom.
Uran-9 ima še možnost namestitve raket Šmelj-M, ki so opremljene z visoko eksplozivnimi termobaričnimi bojnimi glavami.
Kot si lahko že mislite, pa tudi to še ni vse. Na vgrajenih hidravličnih nosilcih, ki se nahajajo na zadnji strani kupole robota, je namreč nameščen še en dodaten optični sistem. Zahvaljujoč tem nosilcem je sistem dvignjen iznad vozila na višini 3,7 m, kar operaterju omogoča boljši pregled nad bojiščem z možnostjo 360-stopinjskega opazovanja. Na ta način lahko robot vidi in obstreljuje sovražnika tudi kadar je ta zakamufliran za naravnimi ali umetnimi pregradami, kot so stene, tankovski rovi ali vegetacija.
Robot deluje na daljinsko upravljanje preko zaščitenega radijskega kanala, ki deluje s pomočjo posebnih algoritmov. Na ta način je zagotovljena odporna in stabilna komunikacija med poveljniško točko in robotom na razdalji do 4.000 m. Sama poveljniška točka za upravljanje v kateri se nahaja ekipa operaterjev je nameščena znotraj šasije tovornjaka Kamaz. Gre za zanimiv kompleks s prilagojeno elektroniko in aparati, ki omogoča istočasno upravljanje štirih robotov Uran-9.
Kar pa je pri tej zgodbi še posebej nenavadno in »eksotično« pa je možnost upravljanja robota kar iz helikopterja Ka-52. Ta ima namreč v pilotski kabini nameščene aparate, ki omogočajo prenos slike in upravljanje robota v realnem času. Skratka, Uran-9 odpira številne taktične možnosti, katere se lahko učinkovito uporabi na sodobnem bojišču.
Po besedah inženirja Artjoma Aksentenka je na robotu nameščen tudi avtopilot, ki ga operater usmeri na točno določeno točko premika, on pa nato izbere najbolj optimalno pot do nje. Operater se lahko nato ukvarja z izbiro ciljev, brez da bi moral paziti še na samo upravljanje vozila.
Uran-9 je uporaben za izvedbo številnih nalog med katere spadajo: izvidnica na fronti, odkrivanje in uničevanje položajev sovražnikovih tankov, odkrivanje in uničevanje sovražnikovih oporišč in mitraljeznih gnezd ter ognjena podpora oklepnim ali pehotnim enotam na terenu.
Tehnične specifikacije robota Uran-9:
višina: 3,1 m
širina: 2,6 m
dolžina: 5,6 m
pogonski agregat: dizel, 305 kW
najvišja hitrost: 35 km/h
razdalja z enim rezervoarjem: 200 km (6 ur neprekinjenega dela)
V Siriji so svoj ognjeni krst doživeli že različni roboti. Preberite, s čim si ruski vojaki pomagajo pri opravljanju nalog!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
