Zakaj države zveze NATO ljubosumno ohranjajo sovjetsko orožje?

T-55A

T-55A

Vitalij V. Kuzmin
Mnoge države vzhodne Evrope še vedno niso pripravljene, da bi se odpovedale vojaški tehniki sovjetskega izvora ali dale dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda za skupno obrambo Severnoatlantskega zavezništva.

Četudi na svojih zgodovinskih mejah še naprej iščejo »tistega, ki ga ni«, nekdanji zavezniki Sovjetske zveze ne hitijo, da bi poslale med staro železo vojaško tehniko sovjetske proizvodnje. Preko 350 podjetij iz vojaške industrije, ki so prilagodile standarde iz prejšnjega obdobja, nadaljuje s proizvodnjo municije, izvaja vzdrževalna dela in celo skrbi za modernizacijo sovjetskega orožja.

Vojaški strokovnjaki so prepričani, da bi bil pomemben del vojaške industrije v državah nekdanjega Varšavskega pakta močno prizadet, če bi prišlo do odpovedovanja ruskemu orožju. »Vzhodna Evropa z vsemi močmi poskuša obdržati proizvodnjo sovjetske tehnike,« potrjuje direktor Centra za strateške odnose Ivan Konovalov. Kot razmišlja, to ni toliko povezano s pomanjkanjem sredstev za modernizacijo orožja. Vzhodni Evropejci izkoriščajo nestabilne razmere v svetu in trgujejo z orožjem na vojnih območjih, saj povpraševanje po sovjetskem orožju še danes ostaja veliko. Bolgarija je v zadnjih letih dobro zaslužila z dobavami orožja na Bližnji vzhod, vključujoč Sirijo. Prihodki njenih tovarn strojev so se v zadnjih treh letih povečali za 200 odstotkov.

Čeprav je Varšavski sporazum postal zgodovina pred več kot četrt stoletja, tankovski parki Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije vztrajajo pri uporabi sovjetskih tankov T-55 in T-72 ali lokalnih improvizacij po teh modelih. Pri tankih najdemo podobno situacijo tudi v republikah nekdanje Jugoslavije (M-84, "udarna moč" Slovenske vojske, je denimo nastal v Jugoslaviji po licenci na podlagi sovjetskega T-72, op. prev.).

Pri oborožitvi vzhodnoevropskih držav prevladuje tudi sovjetska artilerija, prav tako še vedno koristijo na stotine sovjetskih bojnih vozil za pehoto, oklepnih transporterjev in bojnih izvidniških vozil. Podobne stvari najdemo tudi pri sistemih protizračne obrambe in letalstvu vojsk nekdanjih članic Varšavskega pakta.

Samo Poljska ima Natove tanke: Varšava je še od začetka tega stoletja dobila preko 230 Leopardov iz Nemčije, ki so odslužili svoje. Hkrati imajo Poljaki svoj ponos: 232 tankov PT-91 Twardy. Pogojno je za ruske strokovnjake to le delno poljski tank. »Poljska pravi, da proizvaja svoje tanke, a vsi vedo, da je Twardy v bistvu sovjetski T-72, ki so ga prej proizvajali po licenci,« je za RIA Novosti komentiral Konovalov.

Trenutno je strokovnjakom težko odgovoriti na vprašanje, kdaj se bo vzhodna Evropa dokončno odpovedala sovjetskemu orožju. Tudi če bivši zavezniki ZSSR zberejo denar za novo tehniko z Zahoda, bo proces zamenjave oborožitve trajal leta. Primer: Od podpisa pogodbe do dobave sistemov protizračne obrambe navadno mine 5-6 let.

Preberite še: Zakaj je Zahod kopiral ruski AK-47

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke