Ta tip bombe je bil prvič predstavljen leta 2015 na letalskem sejmu MAKS pri proizvajalcu Tehmaš. Že naslednje leto je bil projekt poimenovan in predstavljen kot Drelj (v prevodu Sveder).
»Državna testiranja prototipa nove 500 kg težke kasetne bombe, ki je sestavljena iz elementov SPBE-K Drelj, so se začela že leta 2016. Testiranja se odvijajo po zahtevah kupca (ruskega obrambnega ministrstva), po njihovem zaključku pa se bo začelo uvajanje orožja v vojaški arzenal,« je izjavil generalni direktor koncerna Tehmaš Vladimir Lepin, piše RIA Novosti.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Kasetna bomba Drelj je namenjena uničevanju sovražnikove oklepne tehnike, kopenskih radarskih sistemov in poveljniških točk. Glavna prednost tega orožja v primerjavi z obstoječimi je v tem, da se Drelj lahko odvrže več deset kilometrov stran od cilja, natančneje 30 km, zahvaljujoč satelitski navigaciji GLONASS pa dobi izjemno natančne podatke o cilju.
Bomba v dolžino meri 3,1 m, kaliber pa znaša 450 mm pri skupni masi 540 kg. Učinkovito območje njene uporabe se giblje v višini med 100 in 14.000 m, medtem ko znaša hitrost ob izstrelitvi 1.100 km/h. Omeniti moramo, da je Drelj opremljen z vodeno toplotno in radarsko glavo, celokupni elektronski sistem pa odlikuje visoka stopnja odpornosti na protielektronsko delovanje. Bomba tako praktično nima nikakršnega pogonskega bloka za dosego cilja, ampak ga doseže zgolj s svojimi aerodinamičnimi rešitvami. Še ena izredno pomembna lastnost te bombe je njena »nevidnost« za radarje. Iz tega sledi, da je prestrezanje s strani sovražnikove protizračne obrambe zelo oteženo, če ne naravnost nemogoče.
TASS
Skupna kapaciteta kasetnega bloka znaša 15 vodenih bojnih elementov posamezna masa vsakega pa znaša okoli 20 kg. Ko se bomba približa cilju na 250 m, se sprosti kasetno strelivo, katerega se preko vodenih bojnih glav nato usmeri v cilj. Po besedah ruskih razvijalcev je njihov sistem uporabe vodenega kasetnega streliva znatno »inteligentnejši« od ameriških AGM-154.
Posebej zanimiv je sistem algoritmov, ki omogoča prepoznavanje zavezniške in sovražne tehnike na kopnem, kar omogoča uporabo Drelja v območjih večje gostote bojev. Ta bomba lahko z obličja Zemlje »izbriše« med 6 in 10 enot oklepne bojne tehnike. To pomeni, da lahko zgolj nekaj bomb v trenutku uniči cel tankovski bataljon sovražne vojske. Razen kumulativnega streliva je na voljo tudi BETAB-M za prebijanje armiranobetonskih konstrukcij.
Vendar tudi to še ni vse – čisto na koncu naj omenimo še to, da je v načrtu namestitev pomožnega motorja, ki bo učinkovit domet povečal za 2 do 3-krat, kar pomeni vsaj dodatnih 85 km.