Prva visoko precizna municija se je v obeh najmočnejših vojskah sveta pojavila skoraj istočasno, v 80. letih prejšnjega stoletja. Orožje je imelo na obeh straneh podobne lastnosti, vodenje je potekalo po podobnih principih. Inercialni sistem je korigiral letenje na srednjem delu, med potjo proti cilju pa se je vključila polaktivna laserska glava za avtomatično vodenje. Vendar je zaradi tehnoloških pomanjkljivosti takšno orožje lahko zadelo zgolj cilje, ki so bili v vidnem polju operaterja postaje za lasersko beleženje ciljev, kar je predstavljalo tveganje tako za življenje vojaka z orožjem kot za drago opremo.
V 90. letih so ruski konstruktorji nadaljevali z razvijanjem »laserskega« Krasnopola, v ZDA pa so se naslonili na satelitsko navigacijo in leta 2006 v vojsko vključili granato M982 Excalibur, ki leti proti ciljem s pomočjo GPS-a. Delovanje granate v Iraku je navdušilo Pentagon, saj je na 40 razdalji kilometrov zadela cilje z 92% natančnostjo.
Hkrati pa se je izkazalo, da ima granata Excalibur tudi eno pomanjkljivost, ki lahko izniči vse njegove prednosti. Ruski strokovnjak Aleksej Levčenkov je namreč pojasnil, da satelitsko vodenje visoko preciznega orožja deluje zgolj pri policijskih nalogah, pri vojaških akcijah pa lahko njihovo delovanje onesposobijo obrambni sistemi za radijsko-elektronsko bojevanje. »V tem primeru ostaneta samo dve metodi vodenja: inercialna sredstva ali označevanje ciljev,« pravi Levčenkov.
Glavni urednik časopisa Arsenal Otečestva Viktor Murahovski je pripomnil, da je mogoče »otroške bolezni« ruskega Krasnopola odpraviti s sodobnimi sredstvi za opazovanje bojišča. »Laserski označevalec ciljev mora biti obvezno prenosen in zmožen postavitve na premične opazovalne točke, helikopterje ali brezpilotna letala,« je dodal.
Leta 2011 je moskovski konstruktorski biro Kompas sporočil, da je uspešno preizkusil modul GLONASS (ruski navigacijski sistem, analogen GPS) za artilerijske granate topništva. Takšna tehnologija vodenja bo mogoče v prihodnosti omogočila napade s projektili tudi na cilje izven vidnega polja, medtem ko se bodo granate z laserskim vodenjem Krasnopol koristile za cilje v neposrednem vidnem polju.
Ameriške »satelitske« granate imajo še eno pomanjkljivost, saj ne morejo ciljati gibljivih tarč, medtem ko Krasnopol zadene oklepnike in vodne cilje tudi pri gibanju s hitrostjo do 36 km/h. Podjetje, ki je razvilo ameriški Excalibur, je zato že začelo z modernizacijo tega artilerijskega orožja, da bi se uvedlo lasersko vodenje.
Preberite še: Objavljen posnetek delovanja ruskih pametnih granat Krasnopol