To je prvi sovjetski avtobus, izdelan leta 1926 v tovarni, ki je danes znana pod imenom ZIL. Osnovo avtobusa je predstavljal sovjetski tovornjak z istim imenom.
ZIS-16 so se pojavili leta 1938 in niso bili namenjeni le prevozu potnikov. Med veliko domovinsko vojno so jih množično uporabljali kot sanitarna vozila, mobilne štabe in radijske oddajnike, opremljene z velikimi zvočniki. Na žalost je bilo veliko vozil uničenih, ker so se nahajala precej blizu bojnih linij.
Izdelali so ga leta 1955, postal pa je prvi sovjetski medkrajevni avtobus. Nekaj let kasneje se je Sovjetska unija odločila zavreči idejo o razvoju lastnih medkrajevnih avtobusov in se raje odločila za nakup madžarskih vozil Ikarus. Proizvodnja ZIS-127 se je končala leta 1960.
Zaradi svoje preproste izdelave je vozilo ZIS-155 iz 50. let postal prvi avtobus, ki so ga izvažali na Poljsko, Vzhodno Nemčijo, Kitajsko, Mongolijo in Afganistan.
Oblikovala ga je Lvovska tovarna avtobusov, v uporabo pa je prišel leta 1956. Avtobus z dolgo življenjsko dobo je doživel veliko posodobitev in je svojo nalogo opravljal kar 50 let, dokler niso leta 2008 prekinili njegovo proizvodnjo.
Avtobus je na cesto prvič zapeljal leta 1957, kljub visoki starosti pa ga lahko še danes vidimo v ruralnih ruskih mestih, kjer ga uporabljajo za lokalni prevoz.
Avtobus je pomenil pravo prelomnico, strokovnjaki pa so zelo hvalili njegovo obliko in tehnične lastnosti. Ukrajina-67 je celo osvojil več nagrad na 18. Tednu avtobusa v francoski Nici in tudi nagrado francoskega predsednika.
Avtobus je na mestne ulice prvič zapeljal leta 1967, postal pa je znan kot »priden delavec«. Ni bilo sovjetskega mesta, v katerem ne bi mogli videti tega vozila.
Pojavil se je leta 1970 in je postal prvi nizkopodni avtobus, od vozišča pa je bil dvignjen le 360 mm.
Ponos in veselje Tovarne avtobusov Pavlov je nastal leta 1989, prodajali pa so ga celo na zahodnih tržiščih. Videli ste ga lahko na ameriških, francoskih, italijanskih, nemških, mehiških in kanadskih ulicah.
Po padcu Sovjetske zveze je ruska avtomobilska industrija padla v globoko krizo, nekateri projekti pa so vseeno preživeli. LiAZ-6212 so začeli proizvajati leta 2002, razvili pa so ga že v zgodnjih 90. letih. Te avtobuse uporabljajo tudi v Romuniji, Srbiji in na Kubi.
Pojavil se je leta 2001, še danes pa ostaja eden od najdaljših avtobusov na svetu.
Novi električni avtobus, ki ga je oblikovala tovarna Volgabus, za polnjenje baterije potrebuje le 6 ur. Neprekinjeno lahko deluje ves dan in pri tem prevozi 258 km, preden se vrne v garažo na nočno polnjenje.
Temu avtobusu so nadeli vzdevek »Križarka«, narejen pa je bil za medkrajevni promet v surovih vremenskih pogojih. Ima okrepljeno toplotno izolacijo ter dodatno gretje strehe, tal in stranic vozila.
Legendarni izdelovalec tovornjakov KamAZ zagotovo ni vodilni proizvajalec avtobusov. Leta 2016 pa so predstavili nov električni avtobus z avtopilotom. Pri tem so sodelovali s korporacijo Yandex, ki je priskrbela sistem umetne inteligence, ki upravlja z vozilom.
Inovativni pa niso le ruski avtobusi, ampak tudi avtobusne postaje. Oglejte si nekaj primerov zanimivih postaj v sovjetskem slogu.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
