Prepričanje, da je nemško letalstvo med drugo svetovno vojno prekašalo sovjetsko ne samo po številu letal, ampak tudi pilotskih izkušnjah, ni čisto točno. Določeni zračni polki Rdeče armade so že do leta 1941 namreč pridobili ne samo znanje, ampak uspeli našteti tudi zavidljive bojne izkušnje. Piloti 19. polka so se bojevali v Španiji in skupno uničili 445 sovražnikovih letal.
Prvo zmago v drugi svetovni vojni so piloti izbojevali 6. julija 1941 nad Leningradom. Nemški piloti so preizkušali rusko protiletalsko obrambo in se pri tem spoznavali z letališči in protizračnimi baterijami. Poročnik Dmitrij Titorenko je v letalu I-16 nad krajem Bezzabotnoje sestrelil nemško vohunsko letalo Ju-88D. Na višini 4.500 m se je ruski lovec nemškemu letalu približal od zadaj in mu z dvema umerjenima rafaloma prestrelil levo krilo. Junkers je strmoglavil, posadka, ki je s padali skočila z letala pa je bila zajeta. Med ostanki letala so našli karto na kateri je bilo označenih šest sovjetskih letališč. Jasno je bilo, da se sovražnik pripravlja za napad. Z označenih lokacij so sovjeti nato umaknili letala, poročnik pa je bil odlikovan z redom rdeče zastave.
Titorenko se je boril do konca vojne, med tem pa je leta 1944 postal namestnik poveljnika polka, ki je takrat še nosil številko 176. Pilotiral je spremljevalno letalo v skupini najuspešnejšega sovjetskega asa Ivana Kožeduba. Piloti 176. gardijskega polka so prvi osvojili taktiko »svobodnega lova«, v sklopu katerega je poveljstvo označilo določeno ozemlje, par lovcev pa je nato samostojno iskal sovražnikova letala in določal taktiko. Pri drugem ali tretjem poletu so se piloti že dobro znašli pri svojem delu, opazovalci na tleh pa so jim sporočali, ko se je kje na nizki višini pojavil kak nemški lovec ali bombnik. Podobno taktiko naj bi ruski piloti ubrali tudi pred časom v Siriji.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
»Svobodni lov je najvišja oblika bojnih operacij vojaškega pilota; z izredno pretkanostjo in sposobnostjo obvladovanja svojega letala pilot napade cilj hitro in učinkovito,« je zapisal sovjetski pilotski as Aleksander Pokriškin. Med vojno so pripadniki 176. gardijskega polka z uporabo omenjene taktike izvedli preko 3.500 letov. 19. aprila 1945 je par letal, ki sta jih upravljala heroja Sovjetske zveze Aleksander Kumaničkin in Sergej Kramarenko, napadel osem nemških lovcev FW-190. Približujoč se iz smeri sonca je Kumaničkin napadel vodilno letalo prve, Kramarenko pa vodilno letalo druge nemške skupine. Nemci so spoznali, da so napadeni, šele potem ko sta dve njihovi letali eksplodirali v zraku. Preostalih šest letal se je umaknilo.
Po vojni se je začela akrobatska zgodovina polka. Avgusta 1945 so 176. gardijski polk premestili v Moskvo. Piloti so trenirali akrobatske manevre, sodelovali na paradah in se usposabljali za pilotiranje reaktivnih lovcev. Poleti 1950 so na letalskem mitingu v aerodromu Tušino pilotski asi prvič prikazali skupinski let z lovci MiG-15. Zatem so se z istimi letali podali v Severno Korejo, kjer so sestrelili 107 ameriških letal. Četvorica poveljnikov je bila po tem odlikovana z zlato zvezdo.
Leta 1952 je bil polk premeščen v kraj Kubinka pri Moskvi, kjer je stacioniran še danes. Leta 1991 se je iz pilotov prve eskadrilje oblikovala skupina Ruski vitezi, ki leti s težkimi lovci Su-27 (nedavno so presedlali na najnovejše Su-30SM). Na osnovi druge eskadrilje se je oblikovala skupina Striži, ki leti z lahkimi lovci MiG-29.
Danes ta enota nosi naziv 237. gardijski center za demonstracijo letalske tehnike Ivan Kožedub. Njegovi piloti so prepotovali ves svet in ob tem demonstrirali mojstrstvo in zmožnost tehnike na letalskih mitingih in sejmih. Istočasno se piloti usposabljajo za bojne naloge, kot vsaka druga enota ruskih zračnih sil.
Preberite še: Pet neverjetnih akrobacij Ruskih vitezov