Medtem ko družbeno omrežje Facebook doživlja krizo velikih razsežnosti zaradi škandala s podjetjem Cambridge Analytica, na spletu v polnem razmahu poteka kampanja #deletefecabook ("izbrišite Facebook").
Tudi v Rusiji so bili prepričani, da največje družbeno omrežje zagotavlja zasebnost: "Vsi moji osebni podatki na Facebook.com že od nekdaj pripadajo Facebook, Inc. Ne zanimajo me podrobnosti, menim pa, da je tržna vrednost borznih pokazateljev FB dovolj velika motivacija za podjetje, da zaščiti mojo zasebnost do zadnjega," je na svojem računu leta 2014 zapisal Mihail Gurjevič, nekdanji namestnik generalnega direktorja RBK, enega izmed največjih ruskih mega-holdingov.
Pozneje je Rusija sprejela zakon, po katerem so vsa tuja podjetja dolžna hraniti osebne podatke ruskih državljanov znotraj države, boj za zasebnost pa se je razvnel predvsem okoli programov za sporočanje. Glavni obraz tega boja je postal Pavel Durov, ustanovitelj najbolj priljubljenega ruskega družbenega omrežja VKontakte in programa za sporočanje Telegram, ki se je vztrajno upiral odpiranju dostopa obveščevalnim službam do podatkov, čeprav je bil o tem sprejet zakon. "Telegram bo zagovarjal svobodo in pravico uporabnikov do zasebnosti," je dejal Durov. Danes je ta program na meji blokade (po objavi tega prispevka so se v Rusiji že začeli postopki za blokado Telegrama, op. ur.), njegov lastnik pa še naprej zagovarja stališče, da mora zasebnost vedno ostati zasebna. Kaj o tem menijo Rusi na splošno?
Naravna pravica do skrivnosti
Lukomore.org / Global Look Press
Sodeč po anketah je med prebivalci Rusije najbolj razširjeno stališče, da država ne sme imeti dostopa do osebnih podatkov, ne glede na okoliščine. "Ne splača se tolažiti z mislijo, da vaša skromna malenkost ne zanima Lubjanke [predel Moskve, kjer se nahaja stavba FSB]. Lubjanke morda res ne. Majorja iz policije pa morda zelo. Morda so mu plačali vaši nasprotniki ali pa ste se zaleteli vanj v prometnem zamašku," je dejal uralski novinar Dmitrij Kolezev.
Zasebnost je zaščitena z ustavo in mnogi opominjajo na to naravno pravico do skrivnosti. "Enostavno ne želim, da bi mi sledili. Mar nimam pravice do tega? Vseeno mi je, ali to kaj spremeni v mojem življenju ali ne. Enostavno ne želim tega. In storil bom vse, da otežim delo svojim zasledovalcem," je zapisal uporabnik Mazayats.
Kako se v času popolnega nadzora skriti pred umetno inteligenco
Na IT forumu Habrahabr je uporabnik Karamax zapisal, da nikoli ni nalagal svojih fotografij v javni dostop, tudi za maturantski album se ni slikal; edina njegova fotografija je v njegovem potnem listu, pa še to je sam naredil. "Včasih pustim mobilni telefon doma. Naj mislijo, da sem zbolel in nisem šel v službo."
Res je, da takšnih, kot je on, ni veliko. V glavnem uporabniki poskušajo zaščititi svojo zasebnost s prelepljenjem spletne kamere in mikrofona na prenosnih računalnikih. To je leta 2016 storila skoraj četrtina Rusov. Pravzaprav je že leta 2014 po škandalu z Edwardom Snowdnom to storila več kot polovica državljanov. "Od takrat, ko se je neki moj znanec priključil na spletne kamere vseh naročnikov enega od ponudnikov in z lahkoto dobil dostop, vedno prekrijem kamero," je zapisal Nikolay Shmidt na strani The Question.
Nadzor in varnost ali nadležna reklama
V Rusiji so priljubljene tudi druge ideje: "Nisem toliko pomemben, da bi država zapravljala čas zame," in "Sem pošten človek, ničesar ne skrivam." Zato pa so, kadar je govora o zasebnosti, pripravljeni nekaj le-te tudi žrtvovati. Predvsem v imenu varnosti.
"Prepričan sem, da smo po zaslugi dela nekaterih uspeli preprečiti teroristične napade in jasno je, da je k temu prispevalo sledenje. Ni mi vseeno, da morda družbena omrežja posredujejo podatke organom pravosodja, a obenem upam, da to pomaga preprečiti dejanja, po katerih bo vseeno, kdo s kom spi," meni Nikita Gusakov.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Varnost je bila vedno glavni argument v debati o tem, ali je potrebno osebne podatke Rusov hraniti na strežnikih znotraj države. "Če se podatki hranijo v tujini, ne moremo nadzirati njihove uporabe," je v intervjuju za Lenta.ru dejal Aleksander Žarov, vodja agencije Roskomnadzor. Kot primer je tudi pojasnil, kako podjetja uporabljajo podatke za ciljne reklame. "Neprijetno mi je, ko na moj elektronski naslov pride reklama, ki me absolutno ne zanima. To mi ni všeč," pravi Žarov.
Zasebnosti ni
Večina Rusov se strinja: realne zasebnosti v sodobnem svetu ni, še posebej ne na spletu. "Če nočem, da bi moji osebni podatki krožili po svetu, potem pomeni, da ne želim uživati v prednostih te tehnološke družbe, v kateri živim," zaključuje spletni podjetnik, šef Radius Group Dmitrij Mariničev.
"Sami nimate več možnosti odločanja. Google vas na Androidu za vsako figo sprašuje: Je to mesto, kamor ste šli, kraj, kjer živite, delate ali ste zgolj parkirali? Tukaj niste bili sami, ampak s temi ljudmi, so to vaši prijatelji ali kako? Znanka iz Amerike je prišla v Rusijo in Facebook je vse njene objave vrgel na sam vrh zidu: takoj mi je postalo jasno, da je spet v Rusiji," je na Facebooku zapisal Jurij Sinodov.
Preberite še: