Četrtek. Snežno in hladno jutro v naselju Strelna, 30 km proč od Sankt Peterburga. Na stotine ljudi brez hitenja prihaja s postaje in iz bližnjih zgradb ter vstopa v 61. Oklepno-tankovsko tovarno za popravila, kjer izdelujejo novo pošiljko tankov T-80, namenjenih za najhladnejše predele države.
Delovnik se začne ob 8:00 z obiskom hale, v kateri so 7 metrov visoki kovinski regali in številni deli za vse modele tankov. Edino, česar tukaj ne boste našli, so deli za tank po novi platformi Armata, to pa zato, ker še nikoli ni bilo potrebe po popravilu teh tankov.
Nekaj brigad 4-9 moških, starih okoli 40 let, gre k vodji nabave s seznami vsega, kar nujno potrebujejo, nato pa odidejo k regalom in pakirajo dele v hrastove zaboje. Nato vse potrebno natovorijo na vozičke in odidejo v tovarno, kjer je razporejenih 150 tankov T-80 z reaktivnimi motorji sovjetske proizvodnje.
Njihova naloga je izboljšanje tankov T-80. V svetu oklepne tehnike so to svojevrstni Ferrariji, le da se ne vozijo po avtocestah, ampak po neprehodnem terenu.
Sredi 70. let so sovjetski konstruktorji uspeli izdelati kovinsko "grdobo", težko 46 ton, ki lahko po neprehodnem terenu drvi s hitrostjo 70 km/h. Takšne lastnosti ima danes le še novi tank Armata.
Enako kot luksuzni avtomobili je tudi tank T-80 predstavljal drago zadovoljstvo. Na neprehodnem terenu je porabil 8 litrov goriva na kilometer. Pred nekaj leti je tovarna Uralvagonzavod rešila to težavo in modernizirala tank.
V procesu celotnega cikla modernizacije morajo vsak tank razstaviti na najmanjše sestavne delčke. Zanimivo je, da je za razstavljanje 46 ton težkega tanka potrebnih le pet moških, eno dvigalo in štirje delovni dnevi.
Delo nato prevzamejo ključavničarji, montažerji, optiki in električarji.
En del brigade se ukvarja z modernizacijo motorja. Za razliko od drugih tankov z dizelskim motorjem imajo tanki T-80 turboreaktivni pogon. V tehničnem smislu spominjajo na letalske motorje. Celo zvok tanka je podoben zvoku letala med vzletanjem.
Prva skupina delavcev mora zagotoviti "prosti tek" motorja. Ti motorji so od sredine 70. let delovali izključno na najvišjih obratih, ne glede na to, ali je tank prebijal zidove ali se premikal po ravnem poligonu brez ovir.
Celoten cikel dela s takšnim tankom traja 60 dni.
V tem času zamenjajo stare dele in motor postavijo na podstavek, kjer preverjajo njegovo delovanje.
Obenem izvlečejo vse kable, vso elektroniko na novo vgradijo. Pred prihodom v tovarno so vsi ti deli v hangarjih nabirali prah skoraj 30 let, kolikor je minilo od razpada Sovjetske zveze, poraba takšnih tankov v novi državi pa je bila predraga. Možje pregledujejo kilometre kablov in na posameznih mestih dodajajo nove. Dokončane elektronske sklope postavijo na vozičke in spustijo v hale, kjer jih drugi delavci vgradijo v tanke.
V njihovi bližini dela moški srednjih let. Ta sestavlja mehanizme, ki bodo služili za nočne, laserske in optične mernike.
Mehaniki in ključavničarji morajo prav tako preveriti vse sisteme, povezane s streljanjem. Z vsake kupole snamejo top kalibra 125 mm, nato pa sredi hale iz njega streljajo z vadbenimi izstrelki. Streli so tako močni, da okna in zidovi komajda ostanejo celi.
Ko zamenjajo vse dele, napeljejo kable in izpopolnijo motor, začne brigada devetih ljudi sestavljati tank. Sestavljeni primerek pošljejo na poligon, kjer pred primopredajo prevozi okoli 100 km in premaguje ovire.
Po vseh testiranjih v tovarni in na poligonu "pomlajene" stroje parkirajo pod eno streho in posamezne primerke vrnejo v dodelavo, ostale pa prevzamejo in odpremijo v vojaške enote, ki varujejo meje Rusije na skrajnem severu.
Preberite še, kaj se zgodi s tanki, ko odslužijo svoje.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
