Berilij: Sibirska kovina prihodnosti

Sibirski kemijski kombinat v zaprtem kraju Seversk, Tomska regija.

Sibirski kemijski kombinat v zaprtem kraju Seversk, Tomska regija.

A. Solomonov / RIA Novosti
Ruski znanstveniki se pripravljajo na industrijsko proizvodnjo berilija. Proizvodna tehnologija je državna skrivnost, vendar smo vseeno uspeli izvedeti nekatere podrobnosti. Gre namreč za eno od najdragocenejših kovin na svetu, brez katere ni mogoče izdelovati jedrskega orožja, leteti z letalom, delati ultrazvoka ali osvajati vesolja.

Nova tehnologija za proizvodnjo berilija bo Rusiji pomagala, da postane neodvisna od uvoza te redke in dragocene kovine, menijo znanstveniki s Tomske politehnične univerze in Sibirskega kemijskega kombinata, ene od največjih ustanov v Rusiji, ki se ukvarja z jedrskimi materiali in kjer od leta 2015 tudi proizvajajo to kovino.

Industrijska proizvodnja je načrtovana za prihodnje leto, investicije pa so ocenjene na več kot 30 milijonov dolarjev.

»Proizvodno tehnologijo, ki jo predlagamo, odlikujeta zaprt cikel in možnost, da poleg berilija iz koncentrata izločimo tudi sintetični kalcijev fluorid in silicijev dioksid kot stranska proizvoda, ki sta tržno zanimiva,« je za naš portal povedal direktor za znanost in inovacije Tomske politehnične univerze Aleksander Djačenko.

Nova tehnologija omogoča tudi ohranjanje fluorita, ki prav tako velja za dragocen material. »V tem procesu se [fluorit] znatno kemijsko obogati in hkrati loči od silicija,« je še dodal Djačenko. Fluorit se uporablja v optiki, metalurgiji, kemiji in drugih vejah industrije.

Kar se tiče surovine, znanstveniki predlagajo koncentrat iz bertrandit-fenakit-fluirita, ki ga v Rusiji pridobivajo z industrijskim postopkom.

Kovina vesoljske dobe

Berilij je ena od najdragocenejših kovin na svetu. Obrambna ministrstva mnogih držav ga uvrščajo med strateške snovi, saj je nepogrešljiv v jedrskem in letalskem sektorju. Brez njega ni mogoče izdelovati jedrskega orožja, leteti z letalom, delati ultrazvoka ali osvajati vesolja. Znanstveniki beriliju pravijo tudi »kovina vesoljske dobe« in »kovina prihodnosti«.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Po statističnih podatkih Geološke agencije ZDA iz leta 2012 se na svetovni ravni letno proizvede 230 ton berilija, od tega 200 ton v ZDA, 25 ton na Kitajskem in še nekaj ton v Kazahstanu. Do nedavnega so tehnologijo za proizvodnjo te kovine posedovali samo Uljbinska metalurška tovarna v Kazahstanu, podjetje Brush Wellman iz ZDA in kitajski SKS.

Kopnenje strateških rezerv

Trenutno je težko napovedati, ali bo nova tehnologija ruskih znanstvenikov spremenila razmerje sil na svetovnem trgu. Infrastruktura rudnika na Jermakovskem nahajališču je v precej slabem stanju, pravi Mihail Popov, docent Uralske državne rudarske univerze. »Nujno je potrebno revidirati oceno rezerv,« pravi strokovnjak.

»Zanimivo bo spremljati, kako se bo na uporabo nove tehnologije odzvala berilijeva ruda iz Marijinskega nahajališča na Uralu, ki vsebuje drugačen berilijev silikat, beril,« pravi Popov. Po njegovih besedah je bilo to nahajališče v sovjetskih časih glavni vir berilijeve rude in še zmeraj vsebuje precejšnje rezerve, zato je še danes v uporabi.

Poleg tega, poudarja Popov, je berilij strupena kovina, zaradi česar je njegova proizvodnja draga. »Proizvodnja berilija z zastarelo tehnologijo, ki je v uporabi v Kazahstanu, onesnažuje podtalnico in okolico, zato potrebuje zaščitno cono v radiu 200-250 km.«

Preberite še: Karbonske nanocevi lahko spremenijo prihodnost elektronskih naprav

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke