The National Interest v prispevku poudarja, da je Armata nastala s čisto novim pristopom, medtem ko modernizirani Abrams predstavlja samo nov korak v razvoju že obstoječega tankovskega projekta. Omenjen časnik piše, da se ruski T-14 razlikuje od vseh ostalih tankov po kupoli brez posadke, poleg tega Armata pri upravljanju koristi nove sisteme, od topa kalibra 125 mm do sistema aktivne zaščite. Tank je skoraj v celoti izdelan z uporabo ruskih tehnologij, materiala in programske opreme.
Kupola Armate brez posadke je največja prednost tega tanka, saj povečuje možnosti za preživetje posadke. Seveda je bilo preživetje tankistov vedno prioriteta, vendar so snovalci Armate tukaj dosegli preboj z namestitvijo posadke v blindirano kapsulo izpod kupole, piše The National Interest.
Maksimalna oklepna zaščita je tako koncentrirana na eno mesto, medtem ko je pri drugih tankih prerazporejena na vse dele, vključujoč kupolo. Od posadke je ločeno tudi strelivo, kar prav tako povečuje verjetnost preživetja. Ločeno nameščanje streliva in kapsule s posadko omogoča učinkovitejše in agresivnejše metode gašenja požarov, npr. s CO2, kar bi bilo za tankiste v kupoli smrtonosno.
Kot slabosti Armate avtor prispevka navaja zmanjšane bojne sposobnosti v primeru prekinitve zvez med posadko in sistemom za upravljanje z ognjem, pa tudi predpostavko, da ima kupola brez posadke prešibak oklep. Vseeno pa priznava, da ne pozna debeline oklepa, ki ščiti omenjene dele tanka.
Članek pohvali novi top 2A82 kalibra 125 mm, ki izstreljuje učinkovite protitankovske projektile in povečuje njihovo začetno hitrost. Pri tem se iz Armatine kupole brez posadke ne morejo prebiti ven plini, ki nastanejo med gorenjem. Sistem dinamične oklepne zaščite Malahit je učinkovitejši od podobnih sistemov pri modelih prejšnjih generacij. Dopolnjuje ga še sistem aktivne zaščite Afganit, ki lahko nevtralizira različne vrste projektilov, izstreljene proti tanku.
The National Interest poudarja, da ima izboljšave tudi ameriški Abrams M1A2 SEP v3, ki zlasti povečujejo bojno pripravljenost tanka in omogočajo posadki boljšo sliko dogajanja na bojišču. Posodobljeni Abrams koristi nove vrste večnamenskih projektilov za top M256 kalibra 120 mm in ima izpopolnjen oklep, medtem ko je mogoče tudi dodatno modernizirati termovizijske kamere in merilnike. Abrams poleg tega uporablja sistem aktivne zaščite Trophy Hard-Kill APS. Po vsem sodeč pa nova različica starega tanka ni pokazala nekega večjega napredka, ko gre za kvaliteto.
»Konec koncev je M1A2 SEP samo en korak v postopnem izpopolnjevanju in bo najverjetneje deloval samo malo bolje, tako kot predhodni tanki M1. Za razliko od T-14, v ameriških tankih ni prišlo do radikalnih sprememb v načinu vojskovanja,« piše ameriški medij.
Avtor prispevka razmišlja, da bi bil ameriški M1A2 SEP v3 v spopadu z Armato verjetno v prednosti, ko bi šlo za odkrivanje nasprotnikovega tanka, kar sklepa na podlagi tega, da so v ZDA prej začeli proizvajati termovizijske matrice kot v Rusiji, in na predpostavki, da bo Abramsov turbo motor verjetno tišji od dizelskega motorja Armate. Po drugi strani prizna, da je Armata za celo tono lažja in zato mobilnejša od Abramsa.
Pisec ni želel »razglasiti« nedvoumnega zmagovalca tankovskega dvoboja, saj trenutno še niso znane vse sposobnosti novega orožja in zaščite, je pa poudarjeno, da je ruski sistem aktivne zaščite Afganit vendarle boljši od ameriškega Trophy APS. Abrams ima to zaščito zunaj, na dveh straneh kupole, zato ima večji profil, možnosti za prestrezanje sovražnikovih projektilov pa so omejene. Po drugi strani je Afganit že od začetka integriran v konstrukcijo T-14, kar predpostavlja popoln nadzor nad frontalnim pasom in učinkovitejšo uporabo sistema, ob tem pa Afganit reagira na različne vrste projektilov.
Po pisanju časopisa je verjetno Armata veliko odpornejša od ameriškega M1A2 SEP v3 in lahko vzame zmago, tudi še preden ameriški projektil sploh doseže njen oklep. Hkrati pa je poudarjeno, da lahko pride še do bistvenih sprememb v tehničnih lastnostih teh tankov, ki se šele začenjajo razvijati.