Napad brezpilotnih letalnikov
Na novinarski konferenci je ruski general-polkovnik Sergej Rudskoj izjavil, da so ruske radarske kapacitete protizračne obrambe 24. aprila okoli 20. ure po lokalnem času odkrile dva neznana brezpilotna letalnika, ki sta bila oddaljena okoli 10 kilometrov v zračni liniji od letalske baze Hmejmim. Plovili sta nosili improvzirane bombe.
Neznani vojaški vir je za časopis Izvestija razkril nekaj več informacij o incidentu. Povedal je, da je proti »vsiljivcema« posredoval hibridni protiletalski sistem Pancir v koordinaciji s sistemi za protielektronsko bojevanje. Ko so radarske postaje odkrile točno lokacijo plovil, je protielektronski bojni sistem povsem zadušil elektronski blok za njuno vodenje in upravljanje, saj je kompromitiral zvezo z GPS.
S to potezo sta oba letalnika zašla iz svoje osnovne smeri, se začela kaotično gibati po zračnem prostoru in izgubljati višino. Kakor sta se znašla v delujočem dometu avtomatskih topov 2A38 iz sistema Pancir, sta bila oba sestreljena na tla.
Sirske izboljšave
Po informacijah iz ruskega vojaško-industrijskega kompleksa so ruski protiletalski sistemi Pancir v Siriji medtem doživeli »fine dodelave«, ki so izboljšale njihovo učinkovitost. Spremembe so spodbudile izkušnje januarja 2018, ko je bilo sestreljeno bistveno večje število brezpilotnih letal, ki so v »jati« poskušala napasti rusko letalsko bazo Hmejmim.
Modifikacija je prinesla optimizacijo posebnih algoritmov, ki so še izboljšali učinkovitost pri uničevanju brezpilotnih letalnikov. Njen glavni cilj je bil izboljšati natančnost topov 2A38, ki jih odlikuje visoka hitrost streljanja. Sedaj lahko z bistveno manjšo potrošnjo nabojev (v kratkih rafalih) sestrelijo površinsko majhne leteče predmete, kot so tudi tovrstni brezpilotni letalniki, tudi v nočnih pogojih, ko je odkrivanje takšnih ciljev sicer težje.
Po besedah general-polkovnika Aleksandra Gorikova, bivšega načelnika raketne vojske protiletalske obrambe, so enote protiletalske obrambe v Siriji povezane v edinstven sistem, ki združuje baterije s standardnimi protizračnimi orožji, sredstva za radio-elektronsko izvidništvo in sredstva za protielektronsko bojevanje. »V celoti takšen organizacijski pristop bistveno povečuje učinkovitost protizračne obrambe,« poudarja general.
»Z vzajemnim delovanjem teh sistemov so brezpilotni letalniki odkriti pravočasno, na varni oddaljenosti od baze. Potrjene koordinate z njihovimi točnimi položaji in parametri leta so dostavljeni strelnim enotam protizračne obrambe [sistemom Pancir], ki fizično uničijo potencialno grožnjo,« je razložil general.
Kar se tiče prej omenjenega napada na Hmejmim, ni bilo še točno ugotovljeno, kdo je bil odgovoren zanj. Pri pregledu ostankov sestreljenih brezpilotnih letalnikov se je izkazalo, da sta nosila bombe, ki bi lahko resno ogrozile živo silo in letalsko tehniko na aerodromu. Po prvih analizah je vsekakor šlo za bombe »domače«, improvizirane izdelave. Napad je bil izveden podobno kot januarja 2018, ko je bilo sestreljenih 13 plovil iz terorističnih delavnic, ki so imela do 3 metre razpona kril in so nosila tudi po 10 improviziranih bomb.