Največji vtis je ustvarila najava ruskega predsednika, ki smo jo slišali v intervjuju za dokumentarni film Andreja Kondrašova sredi marca: "Načrtujemo izstrelitve brez posadke, kasneje tudi s posadkami, v sklopu lunarnega programa in raziskav Marsa. Prva misija je zelo blizu, za leto 2019 načrtujemo odpravo na Mars."
Kar se tiče Lune, je Putin načrte dodatno pojasnil: "Naši strokovnjaki bodo poskušali pristati blizu polov, saj smo prepričani, da lahko tam najdemo vodo. Potrebno je opraviti določene raziskave, od tam pa bi se lahko lotili nadaljnjih raziskav drugih planetov in vesolja."
Global Look Press
Nekaj dni, preden je ameriško zasebno vesoljsko podjetje Space-X Elona Muska uspešno izstrelilo raketo Falcon Heavy, je Vladimir Putin podpisal ukaz, s katerim je odredil razvoj nove supertežke rakete za vesoljska potovanja. Ruska državna agencija Roskosmos je dan po poletu ameriške rakete izdala kratko sporočilo javnosti, v katerem je navedla, da je predsednik podpisal dokument, s katerim se začenja razvoj nove rakete na kozmodromu Vostočni.
O tej supertežki raketi ni veliko znanega. Vemo le, da pri razvoju sodelujeta korporaciji RKK Energija in RKT Progres, ki sta se v 80. letih proslavili s proizvodnjo močnih super-raket, s katerimi so v vesolje izstrelili sovjetski Buran. V krogih ruskih inženirjev je že davno obstajala želja, da bi nadaljevali pot uspehov Energije in Burana. Možnost za obnovitev programa se je pokazala v začetku leta 2014, a so vojna v Ukrajini, zahodne sankcije in ponovni pritiski prisilili Kremelj, da je načrte preložil. V tem času je Space-X zabeležil vrsto revolucionarnih uspehov, NASA je nadaljevala z razvojem programa SLS, vesoljski tekmi pa se je pridružila še Kitajska.
AFP
Za osvajanje novih obzorij, v katere se je zagledal Roskosmos, je bil potreben večji vložek. Nova raketa, ki jo razvijajo ruski inženirji, bo imela nosilnost neverjetnih 90 ton tovora (za primerjavo: ameriški SLS lahko prenaša 70 ton), ob čemer se seveda takoj zastavi vprašanje, kaj bo ta vesoljska pošast sploh prenašala v vesolje.
Odgovor se najverjetneje skriva v načrtih Roskosmosa, da v naslednjih desetletjih na Luni vzpostavi trajno bazo s človeško posadko, o čemer je oktobra lani govoril tudi direktor letalskega oddelka podjetja RKK Energija in nekdanji kozmonavt Aleksander Kaleri. Da bi uresničili ta ambiciozen načrt, razvija korporacija tudi projekt vesoljskega plovila nove generacije z imenom Federacija, ki bi lahko prevažala 4-6 kozmonavtov. V sklopu priprav za izgradnjo te baze naj bi Roskosmos že prihodnje leto na Lunin južni pol poslal sonde in robote za analizo terena.
Getty Images
Vzpostavljanje trajne prisotnosti na Luni ni pomembno le zaradi lažjega raziskovanja vesolja in drugih planetov, ampak tudi zaradi bogatih energetskih potencialov edinega Zemljinega naravnega satelita. Po ruskih ocenah se na Luni nahaja med pol milijona in milijonom ton izotopa helij 3, ki ga na našem planetu skorajda ni. O neverjetni moči te snovi govori podatek, da bi lahko le 100 ton helija 3 zadovoljilo celotne energetske potrebe Zemlje na letni ravni. S tem bi se odprle možnosti za razvoj novih pogonskih sistemov, sposobnih za izvedbo vesoljskih potovanj na dolge razdalje.
Tega se zavedajo tudi drugi udeleženci vesoljske tekme, zato tudi Kitajska in ZDA načrtujeta vzpostavitev baze na Luni. Udeleženci pa niso vedno le konkurenti. Roskosmos in NASA sta septembra 2017 podpisala sporazum o sodelovanju pri projektu izgradnje platforme "Okno v globoko vesolje" (Deep Space Gateway), ki bi z lebdenjem okoli Lune služila kot kozmodrom za potovanja po Sončevem sistemu. Partnerji so že vzpostavili mednarodne tehnične standarde na nadaljnje delo, začetek delovanja platforme pa načrtujejo v naslednjem desetletju.
Oglejte si: VIDEO: Kozmodrom Vostočni, novo središče ruske kozmonavtike
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!