Sodeč po video materialu, ki ga je objavila izraelska vojska, je bil Pancir v trenutku udara rakete v nebojnem položaju, na mestu, ki ni običajno za vojne ali mirne pogoje. Vse to nam pove, da orožje ni bilo pripravljeno za kakršno koli obliko bojnega delovanja, je za Gazeto zapisal vojaški strokovnjak Mihail Hodarjonok.
Strokovnjaki so takoj opazili, da kompleks sploh ni bil v delujočem stanju in zato nepripravljen na boj. Topovi in rakete, ki so integralni del tega sistema, niso bili obrnjeni k položajem, od koder je prihajala izraelska raketa. Domneva se, da je bil Pancir neposredno pred udarom rakete v delujočem stanju in se nato izključil, v takšnem stanju pa ostal vsaj nekaj minut, ko je priletela raketa. Njegova posadka se je nahajala dobrih 20 metrov stran od njega.
Po drugi strani pa skoraj vsak dan prihajajo grožnje in konkretne akcije, v katerih Izrael s svojim vojaškim letalstvom napada pozicije v Siriji, zato sproščena drža posadke zares preseneča, saj bi se morali zavedati, da lahko vsak trenutek Izrael, Libanon, Jordanija ali druga država sproži napad z raketami.
Ali lahko Pancir-S1 odkrije in sestreli raketo Spike NLOS?
Spomnimo naj, da lahko takšno raketo nosijo različne bojne platforme, izstrelimo pa jo lahko s kopnega, morja ali zraka. Ta tip izstreljene rakete se običajno nahaja na kopenski samohodni platformi, zaenkrat pa ni podatkov, ali je bila raketa Spike NLOS, ki je uničila Pancir, izstreljena s takšnega vozila.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Sicer pa je raketa Spike NLOS težka okoli 70 kg in dolga 1500 mm. Povprečna hitrost rakete med manevriranjem znaša skromnih 130-180 m/s. Po teh lastnostih predmet spada v obseg lastnosti, ki jih pokriva Pancir. Ta bi lahko raketo brez težav sestrelil, saj ima na voljo topove 2A38 kalibra 30 mm in rakete 57E6E, ki imajo skoraj 100% uspešnost. K uspešnosti pripomore tudi zelo občutljiv radar, ki lahko odkrije zračne objekte s površino 0,01 kvadratnega metra na razdalji do 20 km. Hitrost, s katero lahko sistem sestreli določen objekt, lahko doseže tudi 1000 m/s. Če pa je Pancir izključen in posadka, ki ga upravlja, ne opravlja svojega dela, je sistem povsem neuporaben. Zanj namreč še niso razvili dovolj dobrega programa umetne inteligence, ki bi zagotovil popolno robotizacijo in izključil človeški faktor, ki je še vedno odgovoren za glavne ukaze.
Težava je lahko resnejša
Po teh dogodkih se postavlja vprašanje organizacije sirske protizračne obrambe, ne zgolj omenjene posadke. Sistemi protizračne obrambe namreč nikoli ne delujejo samostojno, temveč v medsebojni interakciji, v širši skupini. Vedno se nahajajo v večji formacijski celoti. Če je bil med udarom rakete Pancir v fazi premeščanja, bi moralo biti njegovo gibanje pokrito z ostalimi sredstvi protizračne obrambe, ki so prav tako del iste bojne formacije, česar pa v tem primeru očitno niso zagotovili. To pa pomeni, da na širšem prostoru sploh ni bilo delujoče protizračne obrambe.
Potrebno je dodati, da protizračni sistem, ki bi bil neuničljiv, ne obstaja. Vsak od njih ima svoje pomanjkljivosti. Vseeno pa je velika škoda, da se na takšen način izgubi dragocen bojni stroj.
Preberite še:
Nove rakete za ruski Pancir: Granate prestrežejo kar v zraku