»Ubijalka nevidnih letal« v bojnem dežurstvu: Radarska postaja Struna-1 varuje Moskvo

Ruska bistatična radarska postaja Struna-1 predstavlja resno grožnjo za ameriška bojna letala, vključno z F-22 in F-35 iz pete generacije, ki jih odlikuje nizek radarski presek na njihovi površini, je opozorila ameriška revija za področje obrambe The National Interest, ki jo povzemajo tudi v ruskih medijih. Avtorji prispevka so Struno-1 in njeno izvozno različico Barjer-E označili za najboljši radarski novosti iz ruskega vojaško-industrijskega kompleksa.

Vidi tudi »nevidne«

»Struna« je na t. i. tehnologije nevidnosti (stealth) pred radarji praktično imuna in lahko odkriva širok spekter zračnih ciljev na nizkih in ultranizkih višinah. Klasični radarji temeljijo na principu odbijanja radarjevih radijskih valov od opazovanih zračnih predmetov nazaj proti radarju, a takšno delovanje izgublja učinkovitost s tovrstnimi »nevidnimi« tehnologijami, po katerih je mogoče s specifičnimi oblikami in premazi oslabiti in absorbirati takšne signale, da se ne vrnejo nazaj do radarjev.

Struna-1 temelji na čisto drugačnem principu ločenega sprejemnika in oddajnika, ki sta nameščena na različnih lokacijah. Radar je tako občutljivejši in lažje spremlja tudi zračne predmete z »nevidnimi« tehnologijami, ki jih običajni radarji ne opazijo. Radarski presek tako postane nekajkrat večji, bistveno se izboljša prepoznavanje letal pete generacije in drugih sodobnih bojnih sredstev. Lastnosti radarja omogočajo zelo precizne izračune gibanja in druge parametre opazovanega cilja, hkrati pa tudi odkrivanje nekovinskih predmetov, npr. aerostatov in letečih zmajev.

Povezanost in omrežje

Oddajnik in prejemnik bistatičnega radarja Struna-1 sta nameščena na posebnih nosilcih na tovornjakih, ki lahko dvignejo napravo do 25 metrov visoko, kar je idealna višina za »skeniranje« nižjih višin, ki so problematično območje za mnoge konvencionalne radarje. Razdalja med obema elementoma navadno znaša 50 km po zračni liniji.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Celoten kompleks lahko vključuje tudi na desetine takšnih primo-predajnih elementov, ki skupaj z ostalimi radarskimi postajami ustvarijo neprebojno radarsko polje na razdaljah do 500 km. Vsi zabeleženi podatki iz omrežja so plasirani v poveljniško točko po zaščitenih zvezah in obdeluje se lahko do 50 različnih ciljev (po 5 na posamezno dvojico oddajnika in prejemnika).

Slabosti

Takšni radarji imajo seveda tudi svoje pomanjkljivosti. Ne pokrivajo višin nad 7000 metri in imajo relativno ozko »vidno polje«, ki je izrazito ovalne oblike. Na ravni površini širina dometa med Struninim oddajnikom in prejemnikom na minimalni predpisani oddaljenosti ne presega 1500 metrov.

Proizvajalec

Radarsko postajo je izdelala znamenita ruska družba Almaz-Antej, ki na svoji spletni strani ne razkriva informacij o tem produktu. Na zračno-vesoljskem sejmu MAKS-2007 je bila javno predstavljena le poenostavljena izvozna različica radarja Barjer-E. Pojavljajo se informacije, da so radarji v sestavi protizračne obrambe okrog Moskve.

Pri ameriški reviji The National Interest pišejo, da pri teh radarjih ne gre za univerzalne radarske postaje, a lahko predstavljajo resno nevarnost za Natova letala. Frontno letalstvo se bi pri prodoru na tuje ozemlje naslanjalo na majhne višine, ki jih pokriva prav Struna.

Preberite še: Velika okrepitev na Krimu: Nameščen je bil nov ruski radarski sistem Nebo-M, »lovec« na F-22 in F-35

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.