Vodstva svetovnih velesil se zavedajo, kako pomembno je to področje, zato so vstopila v krčevito tekmo za prevlado na področju umetne inteligence, ki bo v 21. stoletju postala to, kar je za 20. stoletje pomenila tekma za Luno. Čeprav svetovni mediji na tem področju na prvo mesto postavljajo dosežke ZDA in Kitajske, ki v te namene vlagajo ogromna finančna sredstva, Rusija nikakor ne zaostaja za konkurenco. V nekaterih vidikih pred njima celo prednjači, kljub manjšim finančnim vložkom.
Mihail Metzel / TASS
Zavedanje države in nesluten razvoj
Rusija se predvsem zaveda, kako velikega pomena je prihajajoča tehnološka revolucija. Predsednik Vladimir Putin je septembra lani izrekel nedvoumno predpostavko: »Kdor bo prevzel vodstvo na tem področju (umetne inteligence, op. a.), bo zavladal svetu.« Že leta 2013 je njegov načelnik generalštaba, general Valerij Gerasimov, predvideval, da bodo na bojišču prihodnosti odločilni stroji, ki se bodo sami učili in sami delovali, medtem ko je poveljnik ruskega zračnega letalstva Viktor Bondarjov februarja lani naznanil, da Rusija razvija rakete z umetno inteligenco, ki bi lahko same določale prioritetne cilje.
Direktor ruske skupine Kronstadt je maja lani razkril, da »že obstaja popolnoma avtonomen AI-sistem, ki lahko koordinira roje brezpilotnih letalnikov« in jih tako spremeni v funkcionalen bojni kolektiv. Kmalu zatem se je oglasil še Kalašnikov, ki je predstavil robotizirani bojni modul z »nevronsko mrežo«, kar praktično pomeni, da bi sam izbiral in napadal cilje, brez intervencije človeka.
Getty Images
Ne samo vojska
Čeprav je vojska pomembno in trenutno morda celo primarno področje za uporabo umetne inteligence, pa obstajajo tudi druge možnosti. Tehnologija ima široke potenciale in bo sčasoma spremenila praktično vsa področja javnega in zasebnega življenja. Vsak človek za življenjsko blaginjo potrebuje zdravje in službo, ravno tja pa bi radi ruski znanstveniki vpeljali umetno inteligenco.
Razgovori z roboti
Tako je rusko zagonsko podjetje Stafori iz Sankt Peterburga leta 2016 ustvarilo AI-robota z imenom Vera, ki lahko skenira trg delovne sile, išče najbolj kvalificirane kandidate za različna delovna mesta in jih poveže z delodajalci. Dnevno lahko opravi razgovore z okoli 50.000 kandidati ter pri tem z njimi »govori« v angleščini in ruščini, jih analizira in poveže z delodajalci. Kakovost izdelka so že prepoznali tudi izven Rusije, saj so Verine storitve že uporabljali v svetovno znanih podjetjih, kot sta Pepsi in L’Oréal.
Reuters
Vera deluje na naslednji način: delodajalec ji »pojasni«, kakšno delovno mesto s kakšnimi kriteriji ponujajo in pripravijo vprašanja za razgovor. S temi parametri se robot potem poveže na zaposlitvene spletne portale, analizira delovne izkušnje in spremljevalno dokumentacijo kandidatov. Če Vera odkrije primernega kandidata, le-tega pokliče in mu reče: »Zdravo, ime mi je Vera in sem robot. Ali morda še vedno iščete službo?« Če kandidat pritrdi, je na vrsti telefonski ali video razgovor, ki v povprečju traja deset minut.
Analiza učinkovitosti je pokazala, da je robot enako učinkovit kot človeški kadrovniki, a le za petino časa, kot ga porabijo ljudje. Delodajalci tako prihranijo čas in denar, brezposelnim pa pohitri postopek iskanja službe. Sodeč po anketah je imelo 95% kandidatov pozitiven vtis o razgovorih z robotom. Poleg tega, da je uspešno iskala in spraševala kandidate, je Vera z dokaj veliko točnostjo (nad 82%) odgovorila na vprašanja kandidatov o delodajalcu in zaposlitvenih pogojih.
Reuters
Vera je pionir na svojem področju, a so bili njeni potenciali opaženi. Sploh če upoštevamo Putinovo strategijo za zmanjšanje brezposelnosti, se utegne kaj kmalu zgoditi, da bodo takšni sistemi v celoti prevzeli regulacijo trga delovne sile, da bi ga optimizirali.
Roboti v zdravstvu
Za produktivnost prebivalstva pa je pomembno, da je zdravo. Znanstveniki znanstveno-tehnološkega inštituta Skoltech iz Moskve iščejo načine, kako bi lahko z umetno inteligenco izboljšali javno zdravstvo. Ne samo, da bi lahko že v bližji prihodnosti zdravniki delali »z ramo ob rami« s specializiranimi medicinskimi roboti, mogoče bodo celo strateške naloge glede zdravstvenega sistema zaupane močnim AI sistemom, ki bodo sposobni analizirati gigantske količine podatkov o pacientih in odkrivati glavne grožnje javnemu zdravju, od epidemij novih bolezni do posledic neaktivnega življenjskega sloga. Vsaj tako razmišlja direktor centra za razvoj računalniških znanosti in znanosti o podatkih v Skoltechu Maksim Fjodorov: »Lahko izkoriščamo umetno inteligenco, 'velike podatke' (Big Data) in napovedovalne analize, da bi določili, katere morajo biti glavne zdravstvene prioritete.«
Getty Images
Fjodorov si je za to izmislil poseben pojem »veliko zdravje« (Big Health) kot skovanko med zdravjem in »velikimi podatki« (Big Data, pojem, ki označuje zajemanje in obdelavo velikih kompleksnih omrežij podatkov, katerih ni mogoče obdelovati po tradicionalnih metodah). Da bi obvladovali razvijajoči se segment »velikega zdravja«, sta inštitut Skoltech in ruska podružnica elektronskega giganta Phillips zagnala skupni projekt za razvoj krovnega medicinskega sistema, obdarjenega z umetno inteligenco, ki bi upravljal strategijo javnega zdravja. Snovalci so prepričani, da bi uresničitev projekta omogočila medicini, da uresniči svojo večno težnjo – preventivno preprečevanje bolezni namesto kurativnega zdravljenja, ko se že pojavijo. Poleg strateškega nivoja bi bil sistem uporabljen tudi na zasebnem. Tako bi bilo mogoče pravočasno opozoriti paciente, ki so nagnjeni k določenim boleznim.
Poleg tega so Rusi razvili tudi robota, ki pomaga nuditi brezplačno pravno pomoč.
Sklep
To so samo nekateri primeri uporabe umetne inteligence za dobre namene, ki jih trenutno razvijajo v Rusiji. Kažejo nam, da na umetno inteligenco ni potrebno gledati zgolj kot na grozljivko prihodnosti, ki bo uničila človeštvo, kot to poznamo iz znanstvenofantastičnih filmov. Kljub čudežnim kapacitetam je vendarle umetna inteligenca samo orodje, katerega rezultate bodo določali ljudje, ki jo bodo ustvarjali.