Čeprav je morala Rusija zaradi padcev cen plina in zahodnih sankcij za petino zmanjšati svoj obrambni proračun, država še naprej išče načine, kako preprosto in poceni okrepiti svoje oborožene sile s sofisticiranimi orožji, kar še posebej velja za mornarico, piše spletni portal War is Boring.
Kot primer takšne prakse omenja modularna orožja, ki jih je mogoče zlahka prestavljati z ene ladje na drugo. Tipičen primer so protiladijske rakete Klub-K, ki so skrite v tovornih zabojnikih in jih Rusija ponuja naprodaj tujim kupcem. »Tako ima lahko vsaka obalna straža dobro zakamuflirano ubijalko bojnih ladij, skrito v civilnem pristanišču,« komentira zamisel avtor prispevka Robert Beckhusen.
Ameriški medij poudarja, da gre ruski razvoj tukaj še dlje, v smeri protipodmorniških in protiletalskih orožij oziroma modulov ter z njimi povezanih senzorjev. Rusiji namreč ustreza paleta mornariške strojne opreme, ki jo je mogoče zlahka dostaviti različnim flotam po vseh kotičkih velike države, tj. Severni, Baltski, Črnomorski in Pacifiški floti. Zapisano je, da v ozadju tiči zgodovinski problem, saj je imela Rusija težave s koncentracijo pomorskih sil na vzhodu že med rusko-japonsko vojno.
Avtor prispevka izraža strah, da bi lahko Rusija skrivala orožja in senzorje v zabojnikih na nevojaških ladjah, ki bi lahko v primeru vojne postale plavajoče platforme za rakete in lovce na podmornice, orožje pa bi se relativno hitro premeščalo med flotami glede na trenutne potrebe.
Portal piše, da lahko takšna orožja podpirajo nov razred lažjih plovil, kot so ruske patruljne ladje projekta 22160, na katerih je pod pristajališčem za helikopterje notranji prostor, primeren za nameščanje tovrstnih prikritih orožij in drugih sistemov. »Majhna korveta z raketami H-35 z dometom 300 kilometrov lahko preseže in premaga veliko dražjo ameriško bojno ladjo Littoral,« sklepa Beckhusen.
Poleg tega naj bi bili zabojniki odlična krinka, saj bi nasprotnikovi obveščevalci naleteli na težave pri ugotavljanju, kakšne sposobnosti točno nosi s seboj določena ruska bojna ladja. »Trenutno lahko po razredu plovila dokaj zlahka ugotovimo, kakšne so sposobnosti določene ladje. Z uvedbo univerzalnih zabojnikov za izstrelitve in vojaških kapacitet na osnovi tovornih zabojnikov pa bodo morali biti obveščevalci ekstremno natančni in redno obnavljati informacije, za vsako ladjo posebej [poudarek portala] bodo morali vedeti, česa je sposobna ob nekem določenem času,« je opozorila pisarna za preučevanje tujih armad ameriške vojske v uradnem informativnem biltenu za junij 2018.
Za patruljno ladjo projekta 22160 je med drugim zamišljen modul Minotaver-ISPB-M.2, ki bi v zabojniku skrival sonar za lov na podmornice, takšne ladje s tovrstnimi moduli naj bi se pojavile v 20. letih 21. stoletja. Še en podoben projekt pa predstavlja zabojnik z dvema brezpilotnima helikopterskima letalnikoma BPV-500, ki so trenutno že v fazi testiranj, beremo v zaključku prispevka.