Kopenske sile na Krimu delujejo pod okriljem novega 22. korpusa, ki je bil zasnovan 10. februarja lani s štabom v Sevastopolju. Korpus združuje kopensko vojsko črnomorske flote, ki ima osnovno nalogo, da brani obale polotoka Krim in Perekopske ožine pred pomorskimi napadi.
Jedro 22. korpusa tvori 126. samostojna obalna brigada z močjo 2.000 – 2.500 mož, ki je stacionirana v vojašnici Perevalno. Vojašnica se nahaja med mestoma Simferopolj in Alušte. Brigada je v večji meri profesionalizirana in opremljena s sodobno bojno tehniko. Njen tankovski bataljon je opremljen s tanki T-72B3. V istem kraju je tudi 8. samostojni artilerijski polk s 1.000 pripadniki, ki ima nalogo, da prvi odgovori na morebiten kopenski napad na Krim.
Obramba samega Sevastopolja je zaupana 15. samostojni raketni brigadi, ki predstavlja glavno udarno silo 22. korpusa v boju proti agresiji iz morja. V oborožitvi te brigade so raketni sistemi obala-morje 3K60 Bal in 3K55 Bastion-P, katerih rakete so sposobne uničiti plovila na razdalji od 260 do 500 km. Raketni protiladijski sistemi 22. korpusa pokrivajo večji del vzhodnega in centralnega bazena Črnega morja, z raketami pa lahko dosežejo tudi turško obalo.
Zadnjo obrambno linijo tvorijo nekoliko zastareli sovjetski raketni sistemi Rubež, ki lahko intervenirajo proti ladjam na razdalji 80 km.
V kolikor se potencialnemu napadalcu kljub vsemu uspe prebiti do obale, ga pričaka dobro pripravljena pehota v sklopu 127. izvidniške in legendarne 810. samostojne brigade mornariške pehote črnomorske flote.
Za odbijanje napadov iz zraka je zadolžen 1096. protizračni raketni polk, ki je razporejen okoli Sevastopolja. V svoji oborožitvi poseduje raketne sisteme kratkega dometa 9K33 Osa in raketne sisteme srednjega dometa 9K317 Buk-M2. V bližnji prihodnosti naj bi dobili izboljšano različico sistema Buk (M3 Viking).
Če bi se protizračna obramba 22. korpusa vseeno znašla pred premočnim nasprotnikom, bi na pomoč prihitela 4. zračna vojska, ki je v stalni zvezi s štabom korpusa v Sevastopolju.
Enote zračno-vesoljskih sil na Krimu so sestavljene iz dveh velikih formacij – 27. mešane zračne divizije, ki je stacionirana na vojaškem letališču Belbek, in 31. divizije protizračne obrambe v Sevastopolju. 27. mešana zračna divizija je sestavljena iz treh polkov (38. zračni lovski, 37. mešani in 37. helikopterski polk), v svoji oborožitvi pa ima lovce Su-27SM in Su-30M2, bombnike Tu-22M3, Su-24M2 in jurišnike Su-25.
37. helikopterski polk je stacioniran na letališču Džankoj na severu polotoka, nedaleč od Perekopske ožine. V oborožitvi ima jurišne helikopterje Ka-52 Aligator, Mi-28N in Mi-35N ter transportne helikopterje Mi-8AMTŠ. Osnovna naloga tega polka je ognjena podpora kopenskim enotam 22. korpusa.
Protizračna in protiraketna obramba je zaupana ešelonoma 31. divizije protizračne obrambe s štabom v Sevastopolju. Ta divizija je bila najprej opremljena z raketnimi sistemi S-300PS, leta 2016 pa je stekla modernizacija, v sklopu katere so dobili sisteme velikega dometa S-400 Triumf. Omenjena divizija ima v svoji sestavi tudi hibridne topovsko-raketne sisteme kratkega dometa Pancir-S1, ki so razporejeni okoli najpomembnejših vojaških in gospodarskih objektov na Krimu.
Še ena pomembna komponenta v sklopu protizračne obrambe Krima je letalstvo črnomorske flote, ki je sestavljeno iz dveh zračnih polkov baziranih na aerodromih Novofedorovka in Kača.
Ladje črnomorske flote opravljajo redno dežurstvo v vzhodnem Sredozemlju ter sodelujejo v številnih mednarodnih vojaških vajah z državami partnericami na tisoče navtičnih milj proč od domačega pristanišča. Floto trenutno tvorijo ena raketna križarka, šest velikih patruljnih ladij, šest dizelskih podmornic tipa Varšavjanka in tri majhne protipodmorniške ladje ter na desetine ladij za logistične potrebe.
Rusija trenutno vlaga precejšnje napore za povečanje bojne sposobnosti črnomorske flote. Do leta 2021 naj bi v njeno sestavo prišle še tri velike patruljne ladje, vse oborožene z raketnim sistemom Kalibr, ki so že v preizkusni fazi. Istočasno bo flota prejela šest majhnih raketnih ladij projekta 22800 Karakurt, kar bo dodatno povečalo njen udarni potencial.
Zaradi te razporeditve sil je Krim danes ena od najbolj zaščitenih ruskih regij. Raznovrstne vojaške enote na Krimu so sposobne samostojno intervenirati proti poljubni vrsti napada iz zraka, morja ali kopnega. V skrajnem primeru, kjer bi nasprotnikove enote močno presegale obrambne kapacitete Krima, bi tamkajšnje enote nudile žilav odpor in upočasnile njegovo napredovanje, vse dokler ne bi prispele okrepitve iz drugih delov Rusije.
"Nepotopljiva letalonosilka", kot v geostrateškem žargonu radi pravijo Krimu, je nekoč imela velik problem, saj ni imela kopenske veze s preostalim ruskim ozemljem. Ta problem je bil odpravljen z izgradnjo Krimskega mostu, zaradi česar je Krim danes praktično neosvojljiva trdnjava.
Preberite še: "Grmenje na Krimu"
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
