Najdražji ruski orožji prihodnosti

Orožij iz tega prispevka trenutno še ni "v naravi", pogojna osnova za bodoče letalo PAK DA pa je že obstoječi bombnik Tu-160, ki ga vidite na tej fotografiji.

Orožij iz tega prispevka trenutno še ni "v naravi", pogojna osnova za bodoče letalo PAK DA pa je že obstoječi bombnik Tu-160, ki ga vidite na tej fotografiji.

Sergej Krivičkov/Global Look Press
Orožji, ki ju opisujemo v tem prispevku, bosta morda že v bližnji prihodnosti med najstrašnejšimi na svetu, ampak le v primeru, če bo pripravljena ruska vlada seči globoko v denarnico.

Predstavljamo dva najdražja in najtežje pričakovana orožarska projekta ruske vojske. Če bosta uresničena, bosta okrepila položaj Rusije kot globalne vojaške velesile, a hkrati tudi močno obremenila državni proračun.

Največja letalonosilka na svetu

Maketa letalonosilke Štorm

Ruska vojska je pritegnila pozornost s projektom za izgradnjo največje letalonosilke na svetu v velikosti treh nogometnih igrišč. Projekt nosi naziv »Štorm« in bo stal državo od 350 milijard do 1 bilijarde rubljev (4,8 do 14 milijard evrov), odvisno od izbrane oblike ladje.

Nova letalonosilka bi se pojavila ob boku edine obstoječe letalonosilke, ki jo ima Rusija (Admiral Kuznjecov), in bi predstavljala klasičen primer »plavajoče baze«. Bila bi torej brez lanserjev raket in protiletalskih sistemov, pač pa bi bil na njej cel kup lovcev in bombnikov (do 90) z vso posadko.

Stvaritev takšne ladje bi spodbudila tudi nove naložbe v pomorsko infrastrukturo, saj takšen morski velikan zahteva povsem drugačne oblike privezov in vzdrževanja.

Štorm z dvema jedrskima motorjema RITM-200 bi lahko plul s hitrostjo 30 vozlov (55 km/h). Imel bi 100.000 ton izpodriva (deplasmana) in 11 metrov ugreza. Posadko bi sestavljalo približno 4.000 ljudi.

Potrebno je še omeniti, da bi takšna ladja na potovanjih po svetu zahtevala varnostno spremljavo vsaj desetih ladij in nekaj podmornic.

Ne glede na vse bi bil Štorm mojstrovina, ki se je ne bi sramovala niti ameriška mornarica z 11 najboljšimi letalonosilkami na svetu.

Toda izgradnja morskega velikana za rusko vojsko je še pod vprašanjem? Kako bo s tem projektom, bomo videli čez nekaj let, saj se vlada še spopada s posledicami gospodarskih sankcij in gospodarske krize.

Še več o tem projektu izveste tukaj.

Strateški bombnik nove generacije

Največja ptica ruskih zračnih sil bi se morala pojaviti na sceno v začetku 30. let 21. stoletja. Predvidoma bo to najdražji in najtežje pričakovan projekt ruskega letalstva. Samo stvaritev prvega tovrstnega letala PAK DA zahteva milijarde ameriških dolarjev.

Novo letalo bo služilo v t. i. jedrski triadi in bo v vojaški službi zamenjalo bombnike Tu-160M2. »Narejeno bo iz kompozitnih materialov, ki ga bodo prikrivali pred sovražnikovimi radarji in raketami. Pričakuje se tudi, da bo lahko obratovalo v bližnjem vesolju, na višini, kjer ga ne bi mogla sestreliti nobena obstoječa protiletalska raketa,« je za Russia Beyond pojasnil Dmitrij Safonov, nekdanji vojaški analitik časopisa Izvestija.

Strokovnjaki pa predvsem poudarjajo, da bo lahko letalo PAK DA odvračalo jedrske napade, saj bo sposobno pošiljati medcelinske rakete na sovražnikove glave kar iz domačega zračnega prostora v Rusiji.

»Nove hiperzvočne rakete ter vodene in nevodene bombe se razvijajo posebej za ta bombnik, skrite bodo v trupu, kar bo še povečalo nevidne sposobnosti letala ter prikrivalo njegovo orožje pred radijskimi obveščevalci,« je še omenil Safronov. PAK DA bo tako opremljen z vsakovrstnimi sodobnimi in bodočimi jedrskimi in konvencionalnimi bombami: prebojnimi, prodornimi, kasetnimi, morskimi minami itn.

Projekt predvideva, da novo letalo ne bi služilo samo kot strateški nosilec bomb in raket, ampak tudi kot platforma, s katere bi izstreljevali vesoljske naprave.

Kako se bo na koncu vse izteklo, pa bomo videli šele čez kakšno desetletje, ko bo prvi PAK DA vstopil v vojaška testiranja.

Še nekaj več o PAK DA izveste tukaj.

Preberite še nekaj o najdražjih sedanjih ruskih orožjih, s katerimi so že opremljene domača in tuje prijateljske vojske.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke