Z igro premagujemo možgansko kap: Rusi predstavljajo nov »spodbujevalnik domišljije«

Kap navadno prizadene tisti del možganov, ki je odgovoren za motorične funkcije na levi ali desni polovici telesa. Ruski znanstveniki so razvili novo strukturo iger, ki pomaga drugim delom možganov, da izvajajo določene funkcije namesto prizadetih delov.

»Možgani so zelo fleksibilni in lahko okrevajo tudi tako, da zaobidejo prizadete dele,« je razložil Lev Stankevič, eden izmed razvijalcev in izredni profesor na Politehnični univerzi v Sankt Peterburgu (SPbPU).

Strukturo sestavljajo elektroencefalograf, brezžični EEG ojačevalnik in programska oprema. Pacient lahko uporablja prenosni računalnik, tablico ali pameten telefon ter vaje izvaja tudi doma. Rehabilitacija traja približno dva meseca.

Pred vajami nevrolog in nevrofiziolog izpeljeta raziskavo, ki pokaže trenutno situacijo z delovanjem možganov in zbere podatke o njihovi aktivnosti. Pacient si na primer mora predstavljati, da premakne roko ali drug del telesa, nato pa to poskuša tudi dejansko narediti. Znanstveniki takrat zabeležijo površinsko aktivnost možganov z elektroencefalografom. S pomočjo metod strojnega učenja je mogoče rehabilitacijo še izboljšati.

Press photo

Še eden razvijalec Philipp Gundelakh pravi, da je »igrifikacija« glavna prednost njihove strukture. Pacient na primer lahko igra igro, v kateri glavni lik hodi po sadovnjaku in pobira sadje. »Bolj kot ima pravilne predstave o dejanskih gibih, več sadja bo pobral njegov lik in bolj učinkovita bo njegova gibalna rehabilitacija,« je pojasnil.

Pacient »pade noter« v igro in lahko vidi dejanske učinke svojih misli. Peterburška univerza sedaj razvija še eno igro, v kateri bo lahko lik ciljal tarče, v prihodnje pa je v načrtu še več iger, pacient pa bo lahko izbiral tiste, ki mu bodo najbolj zanimive.

Klinična testiranja nove naprave so načrtovana za ta mesec (julij 2018) v eni od bolnišnic v Sankt Peterburgu.

Znanstveniki SPbPU so razvili strukturo iger v sodelovanju z inovacijskim podjetjem iBrain, ki se ukvarja z razvojem rešitev za zdravljenje motenj gibanja. Raziskava je vključena tudi v Projekt 5-100, program za podporo velikim ruskim univerzam.

Preberite še: Se bodo lahko hromi pogovarjali s pomočjo svojih misli?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.