Tetris: skrivnost uspeha najslavnejše igrice iz Rusije

Sodobni razvijalci videoiger iz Rusije se niso niti malo približali takšni slavi, kot jo je dosegel avtor Tetrisa. Preprosta igrica, v kateri igralec obrača in zlaga v vrstice bloke različnih oblik, ki vse hitreje padajo z vrha zaslona, je postala globalna kulturna ikona.

Koncept igre, od katere lahko hudičevo hitro postanete odvisni in jo je avtor Aleksej Pažitnov imenoval Tetris, je bil v času nastanka nekaj radikalno novega. Za zmago na tržišču se je sredi 80-ih borila vrsta vzhajajočih zvezd industrije videoiger.

Aleksej Pažitnov je junija 2014 predstavil svoje razmišljanje v intervjuju za spletni časopis Look at Me: »Ko sem oblikoval igrico, sem pazil, da ne bi bila prezapletena. Mislil sem si, da bi bilo potrebno uvesti kakšno nagrado, kakšne bonus točke za kakšno potezo, vendar sem se z vsakim novim pravilom ustrašil, da bodo igralci zmedeni. Če bi igro delal danes, bi jo naredil točno tako, kot že izgleda sedaj.«

Igrici je bilo usojeno, da postane eno največjih imen v zgodovini videoiger. Igrali so jo milijoni ljudi po vsem svetu na najrazličnejših konzolah in platformah. »Težko bi precenili pomen Tetrisa za industrijo iger. V bistvu je izdaja te igrice v različici za Game Boy sprožila vzpon 'žepnih igric', ki jih danes v dobi Angry Birds in podobnih poznamo kot mobilne igrice,« razlaga Aleksander Kuzmenko s portala Games.Mail.ru, največjega ruskega spletnega portala z igricami.

Za Christopherja Hamiltona, proizvajalca iz finskega podjetja za razvijanje videoiger Rovio Entertainment, ki je dala svetu Angry Birds, je Tetris »najbrž prva velika uspešnica med klasičnimi videoigrami«. »Vsi so jo igrali, ko sem študiral, tudi moj ruski profesor, ki je komentiral, kako so bili Rusi napredni v matematiki in znanosti,« pripoveduje tale Američan. Osebno je v industrijo iger vstopil leta 2008, ko je začel lokalizirati ruske igrice iz peterburškega podjetja Nevosoft za angleškojezični trg.

Tetris na iPhone 7

Oleksiy Maksymenko/imagebroker.com/Global Look Press

Hamilton je prav tako poudaril, da je bila igrica velikega pomena za nastajajočo industrijo videoiger v Sovjetski zvezi in poznejši Rusiji: »Tetris je prva sovjetska igrica, ki so jo izvozili v ZDA in na druge zahodne trge. Resnično je odprla vrata mnogim ruskim razvijalcem, ki še naprej ustvarjajo sijajne vsebine za svetovne trge.«

Pažitnov je razvil prvi prototip Tetrisa 6. junija 1984, a je nato igro še več mesecev dodeloval. Po večini ruskih virov je dejanski dan rojstva te sijajne »sestavljanke« 18. julij 1985. Res je ravno tisto poletje začela naokoli krožiti barvna različica igre za računalnike, združljive z IBM. Sprva se je pojavila med Aleksejevimi prijatelji in kolegi iz računalniškega centra Dorodnicin na Sovjetski akademiji znanosti v Moskvi. Začel se je vzpon Tetrisa – najprej v domovini in potem še po vsem svetu.

Avtorske pravice

Tiste dni je izvoz sovjetskih računalnikov in programske opreme uradno nadzirala državna korporacija Elektronorgtehnika (znana po kratici Elorg). Ampak še preden je bil podpisan kakšen formalen sporazum s sovjetskimi uradniki, so nekatera tuja podjetja že izdala nelicenčne različice iste igre in si začela med seboj prodajati avtorske pravice za igro, do katerih sploh niso bila upravičena.

Vsi zapleti na to temo, zaradi katerih so nekateri vpleteni vnovčili tudi svoje osebne zveze s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom, so bili končno razrešeni mnogo let kasneje, ko je Atari pridobil pravice za arkadno različico igrice, Nintendo pa različico za domače konzole.

Leta 1996 je Pažitnov, ki se je medtem preselil v ZDA, ustanovil podjetje The Tetris Company in sebi povrnil avtorske pravice do igre, pozneje pa podpisal sporazum, s katerim je ves dostop do pravic izgubil Elorg, ki je medtem postal zasebno podjetje. Razvijalec, ki je v 80-ih kljub priljubljenosti svoje igrice dobil zelo malo denarja, je tako sedaj prejemal plačila za vse prihodnje izdaje Tetrisa, v zadnjih letih npr. tudi za novejše Ubisoftove platforme.

Razplet dogodkov pa ni preveč povšeči ruskemu programerju Vadimu Gerasimovu, ki je pri rosnih 16 letih pomagal Pažitnovu igrico, prvotno narejeno za sovjetski računalnik Elektronika-60, prilagoditi za IBM-ov osebni računalnik.

Brez Tetrisa ni Game Boya

Science Museum/Global Look Press

Na trgu danes obstajajo številne različice Tetrisa, ki so primerne za praktično vse vrste osebnih računalnikov, domače platforme za igranje iger in ročne konzole. Preprosto nemogoče je prešteti dejansko število prodanih kosov, še posebej zato, ker so mnoge različice brezplačno dodajali v razne naprave v obliki vnaprej nameščene aplikacije.

Izum Pažitnova je bil tudi prva igrica na mobilnem telefonu: leta 1994 se je pojavila na modelu Hagenuk MT-2000. Konec 90-ih so ruski trg preplavile kitajske ročne naprave za igranje igric Brick Game, na katerih je bila glavna igra ravno Tetris.

Največji doprinos Tetrisa k industriji videoiger pa je zagotovo izdaja za prenosne konzole Nintendo Game Boy. Japonsko podjetje je zlasti s to igrico povozilo konkurenco in si utrdilo položaj na večmilijardnem trgu igralnih konzol. Še danes dobite Tetris na modernem potomcu Game Boya, Nintendo 3DS, četudi z dodatnimi funkcijami, kot je možnost, da igro igra več igralcev hkrati (do osem), ali pa spremenjena okolja.

Ruske klasike

Zahodna podjetja, tudi Nintendo in ameriški Spectrum Holobyte, so konec 80-ih v igrico dodajala še nekaj »sovjetskega priokusa«, medtem ko je priljubljenost Tetrisa samo še naraščala.

V ozadju so se na primer pojavile fotografije prvega človeka v vesolju Jurija Gagarina, pa tudi nemškega pilota Mathiasa Rusta, ki je uspel leta 1987 nezakonito s cessno pristati na Rdečem trgu. Seveda moramo omeniti rusko ljudsko pesem Korobejniki, ki je zdaj mednarodno znana kot Tetrisova glasba. Prisluhnite posnetku od 1.30 naprej, pa vam bo hitro jasno, za katero skladbo gre:

Tetris danes velja za eno od večnih klasik med videoigrami, ob boku z igrama Pac-Man in Space Invaders. Reference nanj najdemo celo v umetnosti. Leta 2012 pa je Muzej moderne umetnost v New Yorku pridobil Tetris in še 13 videoiger ter jih dodal v zbirko muzeja.

Je igre zdaj konec?

Tetris na stolpnici, Kiel, Nemčija, 2016

Carsten Rehder/dpa/Global Look Press

Aleksej Pažitnov je po Tetrisu oblikoval še kakšen ducat različnih iger, vendar so njihova imena za sodobne igralce popolna neznanka. Mogoče je edina izjema sestavljanka Hexic, ki je bila razvita leta 2013 in se redno pojavlja tudi na novejših platformah. Tokrat mora igralec spravljati skupaj šesterokotnike iste barve.

Pažitnovu pogosto očitajo, da ves njegov uspeh temelji na enem samem delu, vendar se avtor brani z argumentom, da je Tetris sprožil nastanek celega novega žanra igric. V tem smislu se mora vsaka sodobna igra sestavljanja, npr. danes znana Candy Crush Saga, za svoj nastanek in uspeh vsaj malo zahvaliti starodavni sovjetski igri.

»Tetris ni samo ena najpriljubljenejših in najslavnejših iger vseh časov, ampak tudi ena redkih in cenjenih stvari, ki so del tako imenovanega 'ruskega kulturnega koda'. V bistvu ima enak status kot kučma ušanka ali lutka matrjoška. Vsak povprečen državljan katerekoli razvite države se bo ob Tetrisu takoj spomnil, da so 'to igrico izumili Rusi'.«

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Spoznajte še: Za mater Rusijo, 10 legendarnih videoiger z zmagovitimi ruskimi junaki

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.