Sovjetska amfibijska vozila: od kopiranja zahodih modelov do originalnih konceptov

1. GAZ-46 MAV

Pavel Lisicin/Sputnik

MAV je (v prevodu) kratica za "majhno plavajoče vozilo". Poganjal ga je motor enega najbolj priljubljenih sovjetskih avtomobilov Pobeda (Zmaga), ki so ga začeli proizvajati kmalu po drugi svetovni vojni. Amfibijski avtomobil je bil domnevna kopija Fordovega GPA modela in podobnosti med njima resnično bodejo v oči. GAZ-46 so izdelovali med leti 1953 in 1958. Namenjen je bil za prevoz vojakov, ki so opravljali različne naloge na vodi. Vozilo je bilo resnično majhno, saj je v njem bilo prostora za samo pet ljudi.

2. BAV-485

Wisnia6522/Wikipedia

Sovjeti so seveda potrebovali tudi večja amfibijska vozila, zato so inženirji prišli na idejo za model BAV, ki pomeni "veliko plavajoče vozilo".

BAV je bil prav tako zasnovan na ameriškem prototipu, in sicer na amfibijskem tovornjaku DUCW-353. Sovjetska zveza je med vojno prejela na stotine teh tovornjakov v sklopu programa ameriške vojaške pomoči lend-lease.

Sovjetska različica je lahko nosila 28 ljudi ali 2,5-ton tovora. Proizvajali so jo do začetka 60. let, v vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu pa so BAV uporabljali še polni dve desetletji.

3. PTS

Vitalij Ankov/Sputnik

V 60. letih so v ZSSR začeli nov projekt, ki je tokrat bil popolnoma avtohton. Poimenovali so ga PTS in je predstavljal srednje amfibijsko transportno vozilo.

PTS je postal predhodnik in osnova za bodoče amfibijske transporterje. Najnovejše predelave tega vozila ruska vojska uporablja še danes.

Prvi primerek je bil narejen leta 1965 in je lahko nosil dvakrat več tovora kot BAV (5 t). Za razliko od svojega predhodnika je imel gosenice in je lahko deloval na območjih, kontaminiranih z radioaktivnim sevanjem ali biološkim in kemičnim orožjem.

4. VAZ-E Reka

arhiv NIITS AT

Najbolj priljubljeni sovjetski terenec Niva je uspel prepričati tudi stroge uradnike obrambnega ministrstva, ki so naročili izdelavo amfibijske različice. Ta je bila zasnovana leta 1976, vendar je trajalo še celo desetletje, da so pri VAZ-u dodelali hladilni sistem za motor.

Skupno je bilo narejenih 21 vozil, ki pa na koncu niso izpolnila pričakovanj sovjetske vojske. Poslednji udarec je zadala perestrojka in koncept amfibijske Nive je bil ukinjen.

5. LuAZ-967

Boris1960/Wikipedia

To vozilo so razvili za padalske sile, namenjeno pa je bilo evakuaciji ranjenih vojakov z bojišča in zagotavljanju zalog streliva.

LuAZ je bil dovolj lahek, da ga je bilo mogoče prevažati z letalom, vendar na račun njegove oborožitve (okoli 400 kg). Za razliko od amfibijske Nive so to vozilo v 60. in 70. letih množično proizvajali.

Še zanimivost: LuAZ je bilo mogoče upravljati iz napol ležečega položaja.

6. UAZ 3907 Jaguar

arhiv UAZ

Uljanovska tovarna avtomobilov (UAZ) je izdelala že mnogo vozil, ki so postala zelo priljubljena v ZSSR in Rusiji. Konec 70. let pa so začeli z razvojem lahkega amfibijskega avtomobila za vojsko in obmejne sile, ki bi lahko nosilo do 600 kg tovora. Naloga je bila zaključena v zgodnjih 80.

Do leta 1989 so pri UAZ-u izdelali 14 Jaguarjev. Ti so lahko brez težav manevrirali po vodi, dosegali hitrost do 100 km/h in bili sposobni preživeti celo udarni val jedrske eksplozije. Inženirji so trdili, da nobena druga vojska na svetu ne premore takšnega vozila. Čez dve leti je vojska vozilo odobrila za svoje namene, vendar je kmalu zatem prišlo do razpada Sovjetske zveze in projekt je bil ukinjen.

Sovjeti pa se niso ustavili pri amfibijskih vozilih. Načrtovali so tudi letečo podmornico ...

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.