Ruska vojska je v preteklem obdobju razvijala sredstva za nevtralizacijo grožnje poceni, a hkrati smrtonosnih brezpilotnih letalnikov teroristov, ki pogosto niso večji od povprečnega toasterja.
Tovarna Uralvagonzavod, vodilna ruska proizvajalka težkih goseničarjev, je predstavila nov sistem protiletalske obrambe in napredno različico sovjetskega bojnega vozila pehote. Izpostavila ju je na vojaškem sejmu Armija 2018, ki je potekal konec avgusta v okolici Moskve.
Basurmani
AV Karpenko
Podjetje je kot prvo predstavilo napredno različico bojnega vozila pehote BMP-1 s kodnim nazivom Basurmani (v ruščini »nevernik«). Proizvajalec se je soočil z izzivom, da sovjetskega dinozavra spremeni v novodobno pošast, ki bi se lahko borila z ramo ob rami z najnovejšimi ruskimi sistemi. Ali je tudi dejansko izpolnilo nalogo, bodo pokazala vojaška testiranja v Siriji. Do takrat pa nam je na voljo kratek pregled novih odlik izpopolnjenega modela.
Zlasti je vredno izpostaviti nov bojni komplet, izposojen od BTR-82A, ki vključuje avtomatski top z visoko kadenco 2A72 kalibra 30 mm, mitraljez PKTM kalibra 7,62 milimetrov in kombinirani sistem TKN-4GA-01 s protiletalskim mernikom, ki deluje v vseh vremenskih pogojih. Tukaj sta še novi stabilizator orožja in vodilni protioklepni sistem PTRK 9K115 Metis. Takšen 30-milimetrski top poleg Basurmanija najdemo tudi na jurišnih helikopterjih Ka-52 in Mi-28N.
Snovalci so namerno zmanjšali kadenco topa s 550 na 330 granat v minuti, da bi izboljšali natančnost in ekonomičnost pri porabi streliva. Z novim bojnim kompletom se bo lahko Basurmani učinkovito boril proti četam in lahkim oklepnim vozilom na razdaljah do 2 km, pa tudi proti nizkoletečim helikopterjem.
Protiletalski sistem za boj proti brezpilotnim letalnikom
Michael Jerdev
Med boji na Bližnjem vzhodu so se pripadniki vojsk Rusije in držav zveze NATO soočale z novim smrtonosnim orožjem skrajnežev: z majhnimi brezpilotnimi letalniki, oboroženimi z nevodenimi bombami.
Lahko bi se spraševali, kako nevarni so zares improvizirani letalniki v velikosti opekača; v bistvu pa težava tiči v ruski opremi, ki bi jih morala sestreliti. Vsaka raketa sistemov Tor-M2 ali Pancir-S1 stane na milijone rubljev, 30-milimetrski avtomatski topovi pa delujejo s kadenco 5.000 projektilov na minuta in so namenjeni predvsem za napadanje večjih tarč, kot so jurišna letala ali nizkoleteče manevrirne rakete. Poceni improvizirani brezpilotniki lahko tako izčrpajo visokotehnološke protiletalske rezerve, ki so potrebne za večje napade.
Michael Jerdev
Težave so se lotili ruski inženirji. Konstruktorji tovarne Uralvagonzavod so izdelali samohodni sistem artilerijske protiletalske obrambe z imenom 2S38 Derivacija – PVO. V osnovi je namenjen za ciljanje majhnih zračnih ciljev, a je isto uporaben proti manevrirnim raketam ali projektilom zrak-zemlja. Iznajdljivi vojaki bodo lahko uporabljali nov sistem tudi proti lahkim oklepnim vozilom ali pripadnikom pehote, ki bi se skrivali v zgradbah ali drugih utrjenih položajih.
Proizvajalec poudarja, da je komplet streliva za novi sistem nekaj posebnega. Poleg klasičnih razkrajajočih, signalnih in protioklepnih granat s kalibrom 57 mm za avtomatski top S-60 je tu še nova municija: multifunkcionalne vodene artilerijske granate s tempirano aktivacijo.
Protiletalski sistem lahko deluje v kateremkoli delu dneva ali noči, v vseh vremenskih pogojih. Imun je na morebitne optične in elektronske protiukrepe vojaškega nasprotnika. Lahko zaznava, spremlja in napada cilje samostojno ali na podlagi podatkov iz centralnega poveljstva. Še več, za uničenje vsakega cilja posebej bo »pametni« sistem sam izbral najučinkovitejšo vrsto orožja.
Preberite še: Rusi so razvili protioklepno raketo Gromska strela, ki v dveh sekundah povzroči dvakratno eksplozijo