Že 21. oktobra je Donald Trump najavil namero, da se bodo ZDA umaknile iz dogovora o jedrskih raketah srednjega in manjšega dosega (INF), in ameriška administracija to namero sedaj tudi uresničuje. Ameriški predsednik in parlament sta prepričana, da je Rusija vrsto let kršila določila tega sporazuma in na svojem ozemlju sestavljala kopenske raketne sisteme z dometom od 500 do 5500 kilometrov.
Ta sporazum je postavljal omejitve oboroževalni tekmi v Evropi. Gre res za Evropo, saj tovrstni raketni sistemi na ozemlju Rusije ne predstavljajo nevarnosti za ameriške meje. V naslednjem desetletju se bodo tako v Schengenskem območju pojavili ameriški kopenski raketni sistemi z učinkovitim dometom od 500 do 1000 km (rakete »manjšega« dosega) ter od 1000 do 5500 km (rakete »srednjega« dosega).
Rusija bo morala recipročno odgovoriti in pripraviti svoje sisteme s podobnimi dometi. Ruski predsednik Vladimir Putin je tako 2. februarja javno napovedal recipročne ukrepe na umik ZDA iz sporazuma. Pričakovati gre, da bo Rusija v naslednjem desetletju dobila nove kopenske raketne sisteme, ki bodo sposobni uničiti sovražne baze na razdaljah od 500 do 5500 km.
Kakšne pa bodo te rakete?
Nova »kratke« rakete v ruskem arzenalu
Global Look Press
V ZDA so se vrsto let bali, da Rusija razvija raketo z dolgim dometom za operativno-taktične sisteme Iskander-M, ki so v Evropi nameščeni v Kalinigrajski regiji. »Strelivo tega sistema po dometu ne presega 500 km, obstajajo pa tehnične možnosti, da bi ustvarili izstrelek z daljšim dometom,« je za Russia Beyond povedal vojaški analitik agencije TASS Viktor Litovkin.
Prva okrepitev iz vrst raket manjšega dosega bi tako lahko postal ravno izstrelek za operativno-taktični kompleks Iskander-M.
Sporazum iz leta 1987 je »odrezal« samo sisteme na kopnem, ki lahko uničujejo cilje na razdaljah od 1000 do 5500 km. Medtem so ZDA obdržale podobno sposobne rakete, ki se jih izstreli z morja in iz zraka, pozneje pa so se podobne rakete pojavile tudi v Rusiji. Viktor Litovkin zato meni, da bosta po preklicu sporazuma kot naslednja šla v modernizacijo in adaptacijo ameriški Tomahawk in ruski Kalibr.
Vsaka raketa lahko uniči cilj na razdaljah od 300 do 2600 km, proti cilju pa ne leti po balistični trajektoriji (najprej na vrh in potem strmo navzdol), ampak se prilagaja konkretnemu reliefu in pokrajini.
Še ena pomembna niansa je v vsebini teh izstrelkov. Tehnološki razvoj bo v naslednjem desetletju omogočil raketam, da bodo imele podobno eksplozivno moč kot jedrsko orožje, a bodo hkrati predstavljale visokonatančno in manevrirno orožje, ki ne bo povzročila jedrske kontaminacije napadenega območja. To tudi pomeni, da bi lahko po napadu s takšno raketo na napadeno območje mirno prodrla kopenska vojska.
Kdo se bo vrnil »z nebes na zemljo«?
Aleksej Nikolski / Sputnik
Med kandidati za rakete, ki bi jih prilagodili iz uporabe v zraku za uporabo na tleh, je tudi novi Kinžal. Pred enim letom so ruski prestrezni lovci MiG-31 dobili nove hiperzvočne letalske rakete tega tipa, vojaki pa pravijo, da gre za posebno vrsto zračnega orožja, ki v današnjem svetu nima primere.
Tovrstne rakete lahko napadejo cilje na razdaljah preko 2000 km in to brez da bi vstopile v območje delovanja nasprotnikove protizračne obrambe, je navedeno v izjavi vrhovnega poveljnika ruskih Zračno-vesoljskih sil general-polkovnika Sergeja Surovikina, s katero razpolagamo v redakciji Russia Beyond. Po njegovih besedah takšna raketa po izpustu z letala v delčku sekunde razvije hiperzvočne hitrosti (8-kratna hitrost zvoka) in zdrvi proti cilju.
»Manevrirnim raketam hitrosti, ki so nekajkrat višje od hitrosti zvoka, omogočajo, da zagotovo premagajo vse obstoječe in razvijajoče se sisteme protiletalske in protiraketne obrambe,« je poudaril vrhovni poveljnik.
Poleg tega ima orožje konico s samostojnim vodenjem v vseh vremenskih pogojih, ki omogoča napade v poljubnem delu dneva ali noči, tudi v pogojih nevihte in dežja.
Ruska skupnost vojaških strokovnjakov je v glavnem prepričana, da bi lahko ravno ta orožja v naslednjem desetletju dobila svoje »kopenske« izvedenke v imenu obrambe Domovine. Ostalo je samo še vprašanje, koliko bosta stala razvoj in oboroževanje vojske: oboroževalna tekma ni za tiste, ki ne marajo zapravljati.
Preberite še: Kaj vemo o "skrivnostnih ruskih raketah", ki te dni tako skrbijo NATO?