Rusija je v zadnjih letih povečala svoj arzenal visoko preciznih raket za 30-krat, je v začetku novembra poročalo glavno glasilo Ministrstva za obrambo Ruske federacije – Krasnaja zvezda. Vojska sicer ni želela povedati točnih podatkov o številu obstoječih raket.
V prvi vrsti Iskanderji
Ramil Sitdikov / Sputnik
V prvi vrsti so to bojni izstrelki za kopenske operativno-taktične komplekse Iskander-M, ki lahko zadenejo nasprotnike na razdalji 500 km z balističnimi in krilatimi raketami, tudi z jedrskimi konicami.
Zaradi teh lastnosti in visoko zaščito pred nasprotnikovimi protiraketnimi sistemi je Iskander-M eden od stebrov obrambne sposobnosti Rusije. V naslednjih 10 letih pa vodstvo države načrtuje še dodatne posodobitve.
Spremembe bodo v prvi vrsti zajele sistem upravljanja z ognjem, je prepričan vojaški analitik časnika Izvestija Dmitrij Safonov. »Sedaj obrambe po vsem svetu aktivno razvijajo sisteme za radioelektronsko bojevanje, ki lahko 'izključijo' raketo ali jo speljejo z načrtovane poti leta. Zato bo v prvi vrsti izboljšana konica rakete oziroma njena zaščita pred najnovejšimi tujimi sredstvi radioelektronskega boja,« je dejal strokovnjak.
Analitiki so prepričani, da je tudi kljub razvoju sistemov radioelektronskega boja in tujih sistemov protiraketne obrambe le malo možnosti za uspešno sestrelitev raket iz sistemov Iskander-M. »Seveda ne moremo reči, da je že v osnovi nemogoče sestreliti raketo, vendar pa učinkovitih takšnih sistemov, kot je npr. ameriški Patriot, še naprej ostaja skrajno nizka,« je v pogovoru za Russia Beyond dejal svetovalec poveljnika ruskih raketnih enot za strateške namene, general-polkovnik Viktor Jesin.
Kalibri za dopolnitev
Denis Abramov / Sputnik
Temelj ruskega »raketnega ščita« poleg Iskanderjev predstavljajo še »krilate pošasti« z morja. Med njimi so tudi sistemi Kalibr, ki jih nameščajo na vseh najnovejših ruskih bojnih ladjah in podmornicah.
Rakete lahko uničijo cilje na razdaljah od 300 do 2600 km, vsak »kaliber« pa ne leti proti cilju po balistični poti »do skrajnega vrha in potem navzdol«, ampak leti na nizki višini in se prilagaja reliefu in pokrajini, neposredno nad glavami ljudi.
Pomembna niansa so tudi konice teh izstrelkov. Tehnološki razvoj bo v naslednjem desetletju omogočil nameščanje bojnih konic z rušilno močjo, ki bo primerljiva že z jedrskim orožjem. Bo pa to še bolj precizno orožje, ki ne bo ustvaril radioaktivnega sevanja na lokaciji napada, kar tudi pomeni, da bodo lahko na to lokaciji potem prišle tudi kopenske sile.
Čemu Rusiji toliko novih raket?
Dramatične dopolnitve v ruskem raketnem arzenalu še zdaleč ne pomenijo, da se Rusija pripravlja na vojno.
»Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je država doživela serijo gospodarskih kriz, zato so na vojsko in orožje pozabili za praktično 20 let. Šele ob koncu prvega desetletja 21. stoletja, ko so cene nafte poskočile na do 120 dolarjev za sod, se je v državnem proračunu pojavil denar za vseobsežno modernizacijo vojske. Ta se je potem začela leta 2012 s prihodom novega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in milijardnimi investicijami v državno obrambo (cca. 22,5 milijard rubljev – okoli 291 tisoč evrov po današnjem tečaju– za nakup orožja in tehnike do leta 2020),« je za Russia Beyond povedal vojaški analitik agencije TASS Viktor Litovkin.
Zato radikalno povečanje raket pri Rusiji ni nič posebnega. Država sedaj samo skuša nadoknaditi zaostanek, ki se je nabral v zadnjih desetletjih, in »krpa luknje« v svoji obrambi.
Preberite še: Kakšne rakete bo dobila ruska vojska po umiku ZDA iz sporazuma o raketah srednjega dosega?