Rusko ministrstvo za obrambo je v program bojnega usposabljanja na majhnih raketnih ladjah vpeljala novo tematsko področje, ki je nastalo na podlagi izkušenj iz bojev v Siriji. Posadke na takšnih ladjah bodo tako po novem usposabljali tudi za to, da z artilerijskim orožjem učinkovito eliminirajo sovražne kopenske cilje oziroma zapletene točkaste tarče, kot so na primer terenska vozila z mitraljezi. Ladja pa se mora pri takšnih nalogah gibati s hitrostjo 15-18 vozlov, da se izogne morebitnemu sovražnikovemu protinapadu.
Vojaški strokovnjaki pravijo, da bo razvoj novih sposobnosti pri artilerijskih posadkah povečal taktične zmožnosti malih raketnih ladij pri podpori desantu mornariške pehote ali skupin vojaških specialcev.
Za portal časnika Izvestija so pri glavnem poveljstvu ruske mornarice dejali, da so bile na podlagi izkušenj iz sirske kampanje vpeljane bistvene spremembe v usposabljanje posadk na malih raketnih ladjah (po NATO klasifikaciji so to korvete) – vadili bodo napadanje kopenskih ciljev z univerzalnim artilerijskim orožjem AK-176 med premikanjem ladje, za tarče pa bodo izbrali realne cilje, ki bodo posnemali lahko oklepno tehniko.
Majhna raketna ladja razreda 12341 ima v sprednjem delu enocevni artilerijski modul AK-176 kalibra 76,2 mm, ki je bil prvotno namenjen za boj proti pomorskim in zračnim ciljem. Tempo streljanja je odvisen od konkretnih okoliščin in znaša 30, 60 ali 120 granat na minuto, vendar tak tempo vidimo samo v skrajnih primerih, saj običajno streljajo s kratkimi premori.
Vsaka razpršilno-rušilna granata iz tega topa ima v sebi okoli 400 gramov eksploziva, kar zagotavlja onesposobitev lahkega oklepnega cilja, na primer oklepnega transporterja, »džihad-mobila« ali predelanega džipa s težkim mitraljezom. Artilerijski modul AK-176 najdemo tudi na fregatah razreda 22800 Karakurt in novih patruljnih ladjah razredov 22160 in 23550.
Wikipedija
»Na podlagi izkušenj iz sirske kampanje je ruska kopenska vojska na vajah začela aktivno vključevati boje proti 'točkastim ciljem' in 'džihad-mobilom', temu pa se niso izognili niti mornarji,« je v pogovoru za Izvestija dejal ruski ekspert za mornarico Dmitrij Boletnkov.
Boltenkov je spomnil, da lahko granata kalibra 76,2 mm zelo lahko uniči obrambni objekt ali avtomobil, je pa slednjega bistveno težje zadeti, sploh če se med streljanjem ladja premika, zato je potrebno usposabljanje s takšnimi nalogami, ki bodo povečale bojne sposobnosti mornarjev. Na majhnih raketnih ladjah so se namreč tradicionalno borili proti drugim ladjam, realne artilerijske možnosti pa so omejene na ognjeno podporo manjšim desantnim operacijam. Izraelci na primer aktivno koristijo svoje raketne fregate za podporo pri operacijah svojih specialcev iz različnih rodov.
Boltenkov je dejal, da bi korvete lahko v prihodnje pokrivale sovražne točke na obali in bojno tehniko, bi pa morale pri tem procesu nenehno izvajati manevre, da se izognejo protinapadom s kopnega, proti katerim sodobne ladje nimajo oklepne zaščite. Primer iz prakse: »Med falklandsko vojno so na primer pripadniki britanske mornariške pehote močno poškodovali argentinsko korveto z običajnimi protitankovskimi raketometi, ko je Argentina poskušala izvesti pomorski desant na enem od otočij.«
V zadnjih letih ruska mornarica na vajah tako vse bolj vadi tudi artilerijsko pokrivanje kopenskih ciljev. Najbolje so se izkazala artilerijska sredstva s kalibrom 100 in več milimetrov na majhnih raketnih ladjah razreda 21631 Bujan-M in fregatah razreda 11356. Rušilci razreda 956 Sarič pa imajo na primer po štiri artilerijska orožja kalibra 130 mm v kupolah z dvema vrstama, ki lahko zasujejo sovražnika s 180 granatami na minuto, pri čemer ima vsaka granata v sebi 3 kilograme eksploziva.
Preberite tudi več o AK-74M3, »kirurškem nožu« v rokah ruskih komandosov