Najbolj nenavadna sovjetska pištola: VAG-73

Mihail Degtjarov/Revija Kalašnikov
Svojevrstna pištola inženirja-samouka je koristila prve sovjetske jeklene krogle brez tulcev in omogočala zelo hitro streljanje v nizih.

Sovjetski inženir samouk Vladimir Gerasimenko je leta 1973 ustvaril prvo sovjetsko pištolo z jeklenimi kroglami, ki ni potrebovala tulca s smodnikom – pištolo VAG-73. Žal zaradi številnih razlogov v varnostnih organih ni uspela prevzeti mesta legendarne pištole Makarov, je pa dosti prispevala k razvoju državne orožarske šole.

Konstrukcija pištole

Na prvi pogled ne preveč opazna pištola predstavlja prvo razvojno pobudo »majhnega« človeka v velikanskem vojaško-industrijskem kompleksu Sovjetske zveze. Do takrat so ves razvoj in izdelavo novih orožij naročali »od zgoraj«, tokrat pa je človek brez izobrazbe stopil naravnost k šefom s svojo neobičajno domislico.

Že višje smo zapisali, da je bila glavna posebnost novega orožja v naboju brez tulca, v katerega so dajali smodnik. Namesto tega se je snovalec odločil, da skoraj za dvakrat zmanjša maso krogle, kar je pomenilo tudi dvakrat večjo hitrost streljanja!

Gerasimenko je namesto tulca eksplozivno snov spravil v majhno zarezo v osnovi jeklene krogle, pokrite z bakrenim pokrovčkom na dnu z netilko. Delovanje novega streliva je tako malo spominjalo na artilerijske izstrelke.

»S temi rešitvami je to postala ena od prvih pištol v Sovjetski zvezi, ki je omogočala streljanje v celih nizih. Pnevmatski zaklep v pištoli pa je dodatno zniževal tresenje ob streljanju in izboljšal natančnost strelov,« je za Russia Beyond povedal nekdanji vojaški analitik časopisa Izvestija Dmitrij Safonov.

Še ena tehnična podrobnost za vse ljubitelje orožja: VAG-73 je lahko streljal z napenjanjem kladivca ali brez. Pri slednjem je zadoščal pritisk na petelina brez napenjanjem kladivca. »Z vsemi temi rešitvami se je povečala hitrost streljanja z orožjem. Danes sta 'self-cocking' in 'pre-cocking' že običajna za pištole, v začetku 70-ih pa je to predstavljalo tehnološki preboj v sovjetskem orožarskem svetu,« je dodal naš sogovornik iz strokovnih krogov.

Pištola VAG-73 je dobila tudi za tiste čase ogromen magazin s 24 naboji v dveh vrstah, skupno 48 nabojev. Ko je v sprednjem magazinu zmanjkovalo nabojev, so vanj začeli prihajati tisti iz zadnjega.

Pomanjkljivosti pištole

V primerjavi s pištolami Makarov, ki so jih imeli v vojski in varnostnih organih, je imel šestkrat več nabojev, saj jih ima PM v magazinu samo osem.

Vendar se je taka prednost v bistvu izkazala za slabost, saj je bil VAG-73 za 1,5-krat večji in težji od PM (Makarova). Nova pištola je tehtala 1,2 kg, bila dolga 235 mm in visoka 135 mm, kar je pomenilo, da je moral tudi dobro izurjen strelec kar dobro potruditi, da je bilo njegovo streljanje točno in učinkovito. Za povrh so bili naboji brez tulcev velikokrat dražji za proizvodnjo že pri predserijskih naročilih.

Konstrukcija pištole VAG-73 je padla na »izpitu« v ruskih razmerah. Orožje se je obnašalo na svoj specifičen način in je zahtevalo pozorno uporabo, hitro se je umazalo, razstavljanje in čiščenje je bilo dolgotrajno in je zahtevalo dodatna orodja.

Največje razočaranje vojakov in samega konstruktorja pa je bila to, da se je pištola izkazala za zelo nezanesljivo in je hitro padla v nemilost. Potrebno je bilo priznati njen absoluten poraz proti Makarovu.

Preberite še: TT-30 in Makarov PM: Najboljši sovjetski pištoli

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke