Medtem ko je ves svet gledal izstrelitev Sojuza, je ruska vojska v orbito poslala še nekaj ...

Reuters
Po neuspešni misiji plovila Sojuz MS-10 oktobra letos, ki se je za posadko na srečo dobro končala, je cel svet z nestrpnostjo pričakoval lansiranje naslednje rakete Sojuz MS-11, s katero je proti Mednarodni vesoljski postaji v sklopu rednih rotacij, poletela trojica kozmonavtov. To pa ni bilo edino, kaj so Rusi v zadnjih dneh poslali v vesolje.

Raketo tipa Sojuz-FG so kot zmeraj izstrelili s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Posadko so tvorili Rus Oleg Kononenko (Roskosmos), Američanka Anne McClain (NASA) in Kanadčan David Saint-Jacques (CSA/ASC). Kononenko je sicer veteran vesoljskih poletov, skupno pa je v vesolju preživel 533 dni. Za ostala dva astronavta je to bil prvi polet.

Pot od Bajkonurja do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) je trajala okoli šest ur. Sojuz se je nato spojil z modulom MIM2 Poisk. O brezhibnem poteku poleta priča reakcija Nasinega predstavnika Garyja Johnsona: »To je bil učbeniški primer lansiranja in vstopanja v orbito … Sijajen polet!«

Raketo so v Bajkonur pripeljali že avgusta, njena priprava pa se je začela novembra. 12. novembra so iz Roskosmosa sporočili, da so uspešno zaključili preverjanje tesnil v vakuumski komori. Sledilo je preverjanje raznovrstnih sistemov na raketi. V tem času sta v Bajkonur na končne priprave prispeli tudi glavna in rezervna posadka Sojuza MS-11. V tem sklopu so preverili nepropustnost njihovih vesoljskih skafandrov tipa Sokol. 23. novembra so raketo napolnili z gorivom, zadnji dan v novembru pa je direktor misije dal zeleno luč za namestitev rakete na lansirno ploščad.

Po uspešni izstrelitvi in opravljenih štirih krogih okoli Zemlje, kar je skupno trajalo šest ur in pet minut, se je Sojuz uspešno spojil z ISS. Njegova posadka je pred vstopom na postajo morala počakati še 2 uri, da se je izenačil pritisk na plovilu s tistim na vesoljski postaji. Zdaj jih čaka 194 dni bivanja v vesolju. Funkcionalnost Mednarodne vesoljske postaje zagotavljajo prav te rutinske misije.

A medtem ko je bila pozornost vseh svetovnih medijev uperjena v Sojuz MS-11, je ruska vojska izvedla eno dokaj skrivnostno vesoljsko operacijo. 30. novembra so namreč s predelano balistično raketo izstrelili grozd komunikacijskih mini satelitov, namenjenih tajni orbitalni mreži. Raketa Rokot/Briz-KM, ki so jo izstrelili s kozmodroma Pleseck, je uradno nosila tri posebne komunikacijske satelite Rodnik. Kar je pri tem zanimivo, je to, da je ameriški NORAD zaznal skupno pet objektov (trije omenjeni sateliti, lansirna raketa in … še en neidentificiran objekt), pri čemer je peti napravil nekaj nenavadnih orbitalnih manevrov, ki je standardni komunikacijski sateliti niso zmožni. Podoben dogodek se je zgodil tudi ob dveh prejšnjih izstrelitvah raket tipa Rokot s Pleseska, in sicer decembra 2013 in maja 2014. Ruska vojska je tudi takrat skupaj s komunikacijskimi sateliti poslala v orbito »še nekaj«, kar je v premeru merilo 0,3 metra, opravilo nekaj ostrih manevrov in po več mesecih mirovanja nenadoma ponovno menjalo svoj položaj v orbiti.

Ameriški analitiki so zaključili, da gre pri tem za neke vrste specializirane ruske vojaške satelite, katerih namen je skoraj zagotovo vohunske narave, potencialno pa tudi bojne. Američane še posebej skrbi to, da so njihovi opazovalci predmet sprva opredelili kot »vesoljski odpad«.

Komentar nekdanjega direktorja Roskosmosa Olega Ostapenka na novinarski konferenci iz decembra 2015 vzbuja samo še dodatno sumničavost. Čeprav je povedal, da objekti tipa Kosmos-2491 in Kosmos-2499 (kot se uradno imenujejo) niso »ubijalci satelitov«, je izjavil tudi to, da so bili objekti narejeni v sodelovanju z Rusko akademijo znanosti s ciljem »miroljubnega raziskovanja«, ki pa ga ni podrobneje razložil. »Objekti so izpolnili svojo misijo,« je takrat zaključil Ostapenko, ki je tako namen te misije prepustil prosti interpretaciji.

Kaj točno je ruska vojska izstrelila v vesolje tako ostaja skrivnost.

Spoznajte ruska kozmodrome, »vrata v vesolje« človeštva.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke