»Naši kolegi bioinženirji so napravili edinstvene polimere delcev, ki smo jih imunologi nato preučili z vidika njihovega vpliva na imunski sistem,« pojasnjuje Marija Drucka, vodilna znanstvena sodelavka Inštituta za molekularno biologijo Ruske akademije znanosti v Moskvi.
Človeška koža spada med redke organe našega telesa, ki se lahko regenerirajo tudi po najtežjih poškodbah. Znanstveniki že dolgo poskušajo ugotoviti, kaj sproža proces regeneracije in kaj povzroča brazgotine po zacelitvi, ter zakaj v drugih primerih pride do popolne zacelitve tkiva.
Raziskave o tem, od česa je odvisen nastanek bodisi brazgotin bodisi gladke kože po zacelitvi so pokazale, da oba procesa usmerjajo različne kombinacije genov, od aktivnosti katerih je odvisno, kako se bo regeneriralo tkivo. Izključitev gena TNF na primer privede do pospešenega zaraščanja ran in formiranja brazgotin, medtem ko nizka koncentracija beljakovine IL-6 privede k počasnemu zaraščanju ran in gladke kože. Kot pojasnjujejo Drucka in njeni kolegi, je slednji proces mogoče okrepiti brez spreminjanja strukture samih genov s pomočjo nanodelcev, ki so sestavljeni iz različnih vrst umetne svile in drugih biopolimerov. Delci pomagajo matičnim celicam kože, da prodrejo v rano in formirajo nove sloje tkiva.
Znanstveniki so do tega zaključka prišli z opazovanjem, kako je nekaj nanodelcev iz želatine in umetne pajkove mreže vplivalo na obnašanje kulture celic kože v epruveti. Po besedah imunologov so na nanodelce najprej gledali kot na nekakšne »kontejnerje« za prenos drugih beljakovin na mesto poškodbe, a so prvi poskusi pokazali, da že sami nanodelci lahko pospešijo celjenje ran in preprečijo pojav brazgotin.
Preberite še: Nekoč premagane ošpice se vračajo: Je nastopil čas za cepljenje?