Rusija in ZDA tudi v letu 2019 ostajata vodilni sili v vojaškem svetu. Vsaka stran ima v rokavu lastne ase, v nadaljevanju pa si bomo pobližje ogledali tri iz ruskega »rokava«.
Konec lanskega leta je ruski predsednik Putin osebno prisustvoval balističnim testiranjem nove medcelinske balistične rakete Avangard, ki bo letos pričela svojo »kariero« pri obrambi ruskih meja.
Avangard nedvomno postavlja nove standarde v razvoju balističnih raket, saj se za razliko od tujih konkurentov lahko dvigne na desetine kilometrov visoko in proti svojemu cilju leti v gostih slojih atmosfere, pri čemer s hiperzvočno hitrostjo manevrira in se izmika nasprotnikovim obrambnim »dežnikom«, ki jih tvorijo sistemi protiraketne obrambe. Takšnih zmožnosti danes nima nobena druga raketa na svetu.
Avangard lahko nosi bojni tovor, ki je 130-krat močnejši od hirošimske bombe, proti cilju pa drvi s hitrostjo 20 machov (okoli 24.000 km/h).
»Trenutno se nikjer v tujini ne ponašajo s takšno hiperzvočno tehnologijo, ki bi omogočala približati njihov jedrski potencial standardu, ki ga postavlja Avangard. S pojavom te rakete je Rusija uspela zaščititi svoje meje za več desetletij vnaprej,« meni nekdanji vojaški analitik časopisa Izvestija Dmitrij Safonov.
Avangard je del t. i. jedrske triade Rusije (mišljeno je kopensko, morsko in zračno baziranje jedrskega orožja), katere glavni cilj ni neposredna udeležba v spopadu ali popolno uničenje nasprotnika, ampak odvračanje potencialnega agresorja od napada na rusko ozemlje. Strah, da bi to jedrsko pošast videli v »akciji«, je zato vsaj zaenkrat odveč.
Naslednji ruski sistem, ki je prehitel ves svet, je sistem protizračne obrambe S-400 Triumf oziroma Growler po Natovi klasifikaciji.
S-400 lahko zazna poljuben zračni cilj v radiju 600 kilometrov in ga sestreli na razdalji 400 kilometrov, pa najsi gre za hitre vodene rakete ali pa medcelinsko balistično raketo, ki leti proti cilju z drugega konca planeta. Sistem na varni razdalji opazi, »ujame« in sestreli praktično vse.
Ključna razlika sistema Triumf, ki ga loči od najbližjega konkurenta, ameriškega sistema MIM-104 Patriot, je sposobnost zaznave in sestrelitve cilja v 360-stopinjskem kotu okoli sebe. Ameriški sistem lahko »gleda« le po vnaprej določeni smeri in pod kotom 180 stopinj.
Poleg tega je za pripravo posamezne enote ameriškega sistema za bojno delovanje potrebnih celih 30 minut, kar je bistveno predolgo za uspešno obrambo pred raketami ali drugimi zračnimi cilji.
Doseg sistema Patriot je dvakrat manjši od Triumfa in znaša 180 kilometrov, to pa igra pomembno vlogo ne samo pri boju z raketami, ampak tudi v boju z lovci in bombniki. Slednji na primer nimajo popolnoma nobene možnosti, da bi odvrgli bojni tovor na varni razdalji pred S-400.
Zgoraj našteti faktorji so pripomogli k temu, da se celo najožje ameriške zaveznice, kot sta Turčija in Savdska Arabija, odločajo za nakup ruskega sistema, ne glede na morebitne gospodarske sankcije, ki bi sledile.
Bojna tehnika na platformi Armata, še posebej tank T-14, predstavlja mejnik v razvoju težke oklepne tehnologije 21. stoletja.
T-14 je tank t. i. naslednje generacije (v zgodovini razvoja obstajajo do zdaj tri generacije). Opremljen je s 125-milimetrskim gladkocevnim topom 2A82 (z možnostjo namestitve 152-milimetrskega 2A83) in popolnoma avtomatiziranim sistemom daljinskega upravljanja. Povedano preprosteje, to je edini tank na svetu z avtomatsko kupolo brez posadke, saj se ta nahaja v izolirani oklopni kapsuli z močno čelno zaščito in od tam upravlja z bojnim vozilom. Ta tehnološka rešitev omogoča tankistom preživetje tudi v primeru neposrednega zadetka v kupolo in posledične eksplozije bojnega tovora.
Oklep je zmožen zadržati zadetek iz večine sodobnih protitankovskih projektilov in raket.
Še beseda o novi aktivni zaščiti. T-14 ima nov sistem po imenu Afganit, ki je sposoben uničiti ali onesposobiti prihajajoči projektil s pomočjo radarja s štirimi faziranimi antenskimi rešetkami, ki zajame projektil med letom in ga nato onesposobi z laserjem. V kolikor projektil uide radarju in laserjem, pa je tu dinamična zaščita Malahit, ki ga razstreli, preden ta doseže tank.
»Najbližji ameriški konkurent Armati je Abrams, ki ima precej dobro dinamično zaščito, nima pa oklopne kapsule za posadko. V primeru neposrednega zadetka je tako možnost preživetja posadke manjša,« meni Safonov.
Po njegovih besedah je pomembna razlika med obema bojnima voziloma tudi v hitrosti streljanja.
»T-14 je sposoben streljati s hitrostjo deset strelov na minuto, učinkovit domet njegovega topa pa znaša do sedem kilometrov. Ameriški Abrams v enakem času izstreli samo tri granate na razdalji do 4600 metrov. Dva kilometra razlike pa lahko igrata ključno vlogo pri spopadanju s terorističnimi skupinami na Bližnjem vzhodu,« je zaključil analitik.
Priporočamo še:
T-14 Armata: Vse lastnosti v enem grafikonu
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
