5 največjih mitov o kalašnikovki

Legion Media
Čas je, da razstrelimo nekatere mite o legendarni avtomatski puški. Tudi tistega, da gre za navadno kopijo nemškega orožja.

Avtomatska puška Kalašnikov je najbolj priljubljeno orožje na svetu in skozi mnoga leta njenega obstoja je nastal tudi cel kup legend. Znana trditev na primer pravi, da si tega orožja sploh ni izmislil Mihail Kalašnikov, ampak so Rusi ukradli tehnologijo od Nemcev. Široko razširjeno je tudi prepričanje, da to orožje ne more likvidirati cilja z več kot 300 metrov. Kakorkoli že, spodaj razbijamo pet priljubljenih zmot in predstavljamo surovo resnico o kalašnikovki.

Mit št. 1: Kalašnikovka je samo klon nemške Sturmgewehr 44 (StG 44)

Da, navzven sta sistema podobna in sovjetski vojaki so vsekakor zasegali tudi nemške puške Sturmgewehr 44 kot vojno trofejo na koncu druge svetovne vojne. Toda prvi »nemški kalaši« so padli v sovjetske roke šele leta 1944, medtem ko je konstruktor Sudajev že leta 1943 predstavil sovjetski vojski prvo različico avtomatske puške, ki jo je po njegovi smrti dodelal Mihail Kalašnikov in je leta 1947 zmagala na razpisu za jurišno puško za sovjetsko armado.

Na splošno so se vsi snovalci orožja od začetka 40-ih (pa ne samo takrat) gibali v precej podobni smeri. V začetku 50-ih so na primer tudi Dance obtožili, da so oni »kopirali« kalašnikovko in po njej naredili svoj Madsen LAR za Natove sile.

AK se od nemške StG 44 precej razlikuje v notranjosti. Drugačni so mehanizmi za streljanje, magazin je drugačen (poenostavljeno rečeno: magazina od ene avtomatske puške ni mogoče uporabiti na drugi), drugačen je mehanizem sestavljanja in razstavljanja orožja. Da o razlikah v zunanjosti sploh ne govorimo.

Ampak hkrati ne bomo zanikali, da nemški inženirji niso zares prispevali k razvoju sovjetske kalašnikovke. Po zmagi v veliki domovinski vojni je namreč v Iževsku deloval konstruktorski biro Schmeisser, ki je pomagal pri modernizaciji AK-47.

Mit št. 2: Kalašnikovka je unikat brez analogov

Kalašnikovka je res čudovito orožje, simbol številnih revolucij in bojev za neodvisnost držav po vsem svetu, proslavila se je s svojo preprostostjo, učinkovitostjo, preprosto proizvodnjo in uporabo.

Vendar »platforma« za kalašnikovko ni edinstvena. Podobne tehnične rešitve so si domislili Čehi z avtomatom CZ SA Vz.58. Ta od zunaj izgleda skoraj kot ulita kopija AK, vendar deluje po drugem principu in samo s svojimi magazini.

CZ SA Vz.58 je imela dolgo življenje, saj so jo v vzhodni Evropi koristili vse do leta 2010. Toda nikoli ni po svetu zaslovela tako kot kalašnikovka, ker je za AK-47 zaostajala po zanesljivosti.

Mit št. 3: S kalašnikovko ne smeš streljati na sovražnika z več kot 300 metrov

No ja, če niste izurjen strelec, od tam vsekakor ne boste uspešni. Za visokokvalificirane borce pa je tudi streljanje s 400 metrov mačji kašelj. Gre za to, kako je sestavljena avtomatska puška. Na delu je isti princip kot pri avtomobilih – lahko jo predelate in »navijete«, tako kot lahko predelan avto pospeši z 240 km/h na 300.

Za dobro streljanje s takšnih daljav je pomemben tudi pristop, ki spominja na pristope ostrostrelcev: tarče ne ciljaš naravnost, ampak v loku. Mernik premakneš malce na stran in navzgor, upoštevaš moč vetra, zračni pritisk in daljavo streljanja. Sliši se zapleteno, vendar vsak poklicni strelec ve, da na uspeh pri streljanju na večje razdalje vplivajo novi dejavniki, ki jih je potrebno upoštevati.

Mit št. 4: Kalašnikovka je idealna in je bila vsem všeč že iz prve

Ne. Model letnik 1947 je že res zmagal na mnogih vojaških tekmovanjih, toda znamenita »zanesljivost in neodpovedljivost« kalašnikovke je rezultat dodelav iz zadnjih 12 let.

Avtomat Kalašnikov, kot ga poznamo danes, je model iz leta 1959, ki ga je Kalašnikov dodelal in odpravljal pomanjkljivosti, na katere so opozorili vojaki. Sem so spadale tudi težave s prvimi različicami puške, ki so se hitro preveč umazale in odpovedale. Problem je bil tudi z natančnostjo strelov, saj se je let posameznih nabojev dokaj razlikoval. Vse to je bilo potrebno popraviti in narediti izboljšave.

Na koncu je tudi z vsemi dodelavami kalašnikovka izgubljala proti takratni neposredni konkurenci iz zveze NATO, kljub dejstvu, da je imela večjo ubojno moč in zelo visoko zanesljivost, s katero je delovala v blatu, dežju, pesku in snegu.

Mit št. 5: Za avtomat Kalašnikova je zaslužen samo Mihail Kalašnikov

To ne drži. Že višje smo na to vprašanje deloma odgovorili, ampak združimo vse podatke še tukaj na enem mestu.

Kalašnikov je bil res genialen konstruktor in je bil generalni konstruktor, ki je imel pod seboj celo ekipo inženirjev. Projekt AK je nadaljnji razvojni korak iz koncepta Sudajeva iz leta 1943 + plod pomoči Nemcev iz biroja Schmeisser iz konca 40-ih/začetka 50-ih.

Avtomatska puška Kalašnikov tako ni samo plod genija Kalašnikova, ampak rezultat dela kopice konstruktorjev in inženirjev, ki so ostali pozabljeni v zakulisju.

Priporočamo še:

Jugoslovanska »kalašnikovka«: Kopija legende ali legendarna kopija?

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke