Kako vraževerni so ruski kozmonavti?

Resni ljudje, ki so premagali gravitacijo, nikoli ne priznajo, da so njihove »navade« v resnici vraževerja. Pa saj ne govorimo, da je 13 nesrečna številka, porečejo. Ampak, kaj drugega pa so njihovi rituali pred in po poletu v vesolje, kot vraževerje? »Ah, ne, to je samo za srečo,« surovo rečejo osvajalci vesolja.

No, pa poglejmo, kaj mora narediti pravi kozmonavt »za srečo«.

1. Posaditi drevo

Če je polet načrtovan v toplejših mesecih, kozmonavti pred njim posadijo drevo. Na dvorišču hotela Kosmonavt v Bajkonurju danes raste že cel drevored, ki so ga sadili ne samo ruski kozmonavti, ampak tudi tujci. Prva ženska v vesolju Valentina Tereškova je v nekem intervjuju povedala, da še posebej skrbijo za drevo, ki ga je posadil Jurij Gagarin.

Heroj Rusije in kozmonavt Aleksander Misurkin, ki se je iz orbite vrnil šele pred enim letom, je za Russia Beyond povedal, da je pred poletom v vesolje vedno prijetno posaditi drevo ali zaliti drevesa, ki so že od prej posajena.

2. Obiskati muzej Bajkonurja

»Po drugem pomerjanju skafandrov kozmonavti vedno pridejo k nam v muzej, 4-5 dni pred poletom,« je v intervjuju za TASS povedala direktorica muzeja Bajkonurja Antonina Bogdanova.

Ta tradicija se je pojavila leta 1983. Od takrat si kozmonavti tradicionalno ogledujejo sovjetsko vesoljsko ladjo Buran, stopijo v hišico, kjer je pred poletom počival Jurij Gagarin, in v delovni kabinet konstruktorja Sergeja Koroljova.

3. Pogledati film Belo puščavsko sonce

»Pred poletom z največjim zadovoljstvom gledamo Belo puščavsko sonce (orig. Белое солнце пустыни),« pripoveduje Misurkin.

Obstaja razlaga, da sta kot prva ta film pred poletom gledala člana posadke Sojuza-12 Vasilij Lazarjev in Oleg Makarov leta 1973. Ko sta se uspešno vrnila na Zemljo, sta se palila, da je bil z njima v posadki še tovariš Suhov (lik iz filma), ki ju je celo bodril v težkih trenutkih. Od takrat velja prepričanje, da ta film prinaša srečo.

Heroj Rusije kozmonavt Fjodor Jurčihin, ki je petkrat letel v vesolje, je za Russia Beyond razkril, da so za ogled filma obstajali tudi čisto praktični razlogi: »Po temu filmu so se kozmonavti učili snemanja s kamero. Prej še ni bilo videokamer. Obstajale so le filmske kamere in filmski trak, ki pa ga nisi mogel razviti in pregledovati v pogojih vesoljskega poleta. Kozmonavti so morali sproti prilagajati svetlobo, uokviriti kader, posneti obraz … vsega tega so se učili tudi z gledanjem tega filma.«

Izkušeni kozmonavti so radi dražili novince: če še nisi desetkrat pogledal Belega puščavskega sonca, nisi primeren za v vesolje.

Jurčihin se spominja še ene pripovedi. Enkrat so po filmu delali svojevrsten izpit, v katerem je bilo potrebno odgovoriti na vprašanja o zelo specifičnih podrobnostih in točno ponoviti konkretne izrečene povedi iz filma. Primer: v filmu je en prizor, ko Vereščagin z gnusom gleda na veliko skledo s kaviarjem in prosi za košček kruha. Vprašanje: »Kakšnega kaviarja ni mogel jesti Vereščagin?« Če rečete »črnega«, odgovor ni pravilen, pravilna fraza se glasi »ne morem jesti te preklete stvari«. Ob vprašanju »Koliko stane Suhov?« si se moral spomniti na frazo: »Suhov, ti si vreden toliko kot en cel vod.« Omenjala so se tudi vprašanja, kot sta »Koliko gumbov je bilo na srajci Suhova?« ali »Kakšno pištolo je imel Abdullah?«

4. Poslušati skladbo »Trava poleg hiše«

Splošno sprejeta navada je, da hojo posadke proti vesoljskemu plovilu spremlja skladba Trava poleg hiše (Трава у дома), ki ji je Roskosmos leta 2009 dal celo status himne ruske kozmonavtike.

To je pesem o kozmonavtih, ki gledajo skozi okno vesoljskega plovila na oddaljeno Zemljo in sanjajo ne o vesolju ali raketi, ampak o zeleni travi pred hišo. To je postala najljubša skladba vseh kozmonavtov.

»Ta pesem obstaja v različnih izvedbah, a sem jaz vedno prosil, da jo zavrtijo v izvedbi Igorja Romanova. Zdi se mi, da se mi pesem pokaže na čisto drugačen, ko jo zapoje njegova skupina Zemljani,« nam je povedal Jurčihin.

5. Dobiti brco od šefa

Da, dobesedno. Ko se posadka v skafandrih že vzpenja po stopnicah proti raketnemu dvigalu, jo spremljajo še generalni konstruktor, vodja tehnične ekipe in šef Roskosmosa. Eden od te trojice šefov mora za dober štart nenadoma dati udarec s kolenom, ki ni močan, se ga pa čuti.

6. Se polulati na kolo od avtobusa, ki pelje do rakete

Krožijo pripovedi, da je svojevrsten obred začel nihče drug kot Jurij Gagarin, ki se je želel olajšati pred poletom, ker bi moral kmalu zategniti skafander in bi moral potem zadrževati potrebo več ur.

Seveda so kozmonavti ljudje z visoko kulturo in te tradicije niso želeli komentirati. Samo v enem intervjuju je kozmonavt Maksim Suvarjev omenjal neke »ritualne postanke med vožnjo proti raketi«.

7. Pobarvati raketo v belo barvo

Aleksander Misurkin se šali, da glavno tradicijo predstavlja zadolžitev za rezerviste, da pobarvajo raketo za glavno posadko. »Ko smo bili prvič v Bajkonurju, so nas opozorili, da je bila pred dvema dnevoma, ko so raketo postavljali na mizo, še zelene ali sive barve. Sedaj, ko je čakala na vzlet, pa je bila bela. Zastavili so nam vprašanje: Veste, zakaj to? Rezervisti morajo pobarvati raketo za glavno posadko!«

No, Misurkin je potem pojasnil, da obstaja bolj originalna fizikalna razlaga. Raketo pred vzletom oskrbujejo z ohlajenimi komponentami za oksidacijo goriva, zato na zunanjem ogrodju nastane tanka plast ledu. Takrat se lahko raketa zdi bele barve.

8. Vzeti na krov prijatelja

Fjodor Jurčihin pravi, da ima en svoj običaj: na krov vzame prijatelja, igračko psička. »To ni talisman ali amulet,« zatrjuje kozmonavt in dodaja, da prijatelj med poleti »aktivno sodeluje«. Psiček je namreč nakazoval na breztežnost. Ko so ga odpeli, so lahko kozmonavti preverili, ali so že v pogojih breztežnosti ali ne.

»Tale igračka je bila z menoj na vseh petih poletih, poleg tega pa je šla še z mano na Elbrus,« nam je pripovedoval Jurčihin.

9. Skupne večerje na ladji

Ko so kozmonavti dolge mesece na vesoljski postaji, pogosto pogrešajo dom. Zato je skupno preživljanje časa velikega pomena, celo v mednarodnih zasedbah. »Ne bi rekel, da je to tradicija, se pa res enkrat ali dvakrat na teden zberemo na pravi skupni večerji in ogledu filma,« nam je povedla Aleksander Misurkin.

10. Kozmodrom Bajkonur je 24. oktobra zaprt

Ta dan v kozmodromu velja za nesrečnega. Dvakrat v različnih letih se je ravno na ta dan zgodila nesreča: leta 1960 je eksplodirala nosilna raketa R-16, leta 1963 pa je zagorela raketa R-9A, ko je umrlo več deset ljudi. Zato na ta dan na kozmodromu ne delajo in na ta dan nikoli ne izstrelijo vesoljskih raket.