Na spletnem portalu Foxtrot Alpha lahko beremo navedbe o izkušnjah zahodnih pilotov, ki so imeli priložnost spremljati glasne leteče »medvede« skozi mednarodni zračni prostor. Piloti so po pristanku poročali, da je zvok propelerjev Tu-95 popolnoma preglasil njihove (reaktivne) motorje.
O kako glasnem letalu pravzaprav gre, pričajo tudi poročila, ne boste verjeli, ameriških podmorničarjev, ki trdijo, da so zvok zaznali celo sonarski sistemi njihovih podmornic, ko jih je preletel kak Tu-95, medtem ko so se nahajali pod vodo.
Za pokušino, kako je na krovu tega bombnika med letom, naj služi tale posnetek. Seveda je na posnetku nemogoče poustvariti realno zvočno izkušnjo, a vseeno priporočamo, da nekoliko stišate zvočnike.
Kaj povzroča tolikšno glasnost? Letalo poganja osem propelerjev, ki so nameščeni na štirih turbopropelerskih motorjih, posamezni par propelerjev pa se vrti v nasprotnih smereh. Prednost takšnega načina je večja aerodinamična učinkovitost, a za ceno visoke glasnosti. V številnih študijah razloge za glasnost pripisujejo vrsti aerodinamičnih pojavov, glavni krivec pa naj bi bila že sama hitrost propelerskih listov, ki v nasprotnih smereh švigajo eden mimo drugega.
V 50. letih prejšnjega stoletja sta naročilo za razvoj novega strateškega bombnika prejela dva razvojna biroja, Tupoljev in Mjasiščev. Pogoj je bil, da mora biti letalo zmožno nositi 11.000 kg bomb in jih ponesti 8.000 km daleč.
Pri Mjasiščevu so se lotili reaktivnega motorja, ki se je izkazal za popolno polomijo. Na drugi strani se je Andrej Tupoljev zavedal, da reaktivni motor za takšno letalo preprosto pomeni preveliko porabo goriva, zato se je odločil za turbopropelersko možnost. To je sicer bilo v popolnem nasprotju s Stalinovimi naročili, ki je hotel reaktivni bombnik. Nedvomno pogumna poteza Tupoljeva.
A motorji, kot si jih je na letalu zamislil on, niso bili navadni propelerji. Inženir je je uporabil 4 masivne propelerje tipa Kuznecov NK-12, ki še danes veljajo za najmočnejše propelerske motorje vseh časov. Razvijejo lahko težko predstavljivih 14.800 konjskih moči oz. dobrih 11.000 kW.
Wikipedia
Motorje so razvili po drugi svetovni vojni ob pomoči zajetih nemških inženirjev, vendar je bilo v razvoj vloženega tudi ogromno ruskega znanja, še posebej kar se tiče kovinskih prevlek.
Bombnike Tu-95 so proizvajali med leti 1952 in 1993, svojo krstno uporabo v boju pa so dočakali šele leta 2015 med rusko intervencijo v sirski državljanski vojni. Upokojitev ni na vidiku, saj bodo kmalu deležni posodobitev.