Švedski analitik: Sistemi Patriot lahko sestrelijo balistične rakete, a so dragi in nezanesljivi

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije/Global Look Press
Švedi so se odločili zaupati ameriškim protizračnim sistemom Patriot za obrambo pred hipotetičnimi raketnimi napadi iz Rusije. Se lahko ti sistemi kosajo z ruskimi iskanderji in upravičijo svojo ceno?

Ruski mediji so objavili prevod članka švedskega dnevnega časopisa Svenska Dagbladet z naslovom Iskander je veliko več kot običajna balistična raketa. Jedrnat povzetek je objavil ruski vladni časnik Rossijskaja gazeta.

Avtor originalnega prispevka Robin Häggblom meni, da se o raketnih sistemih Iskander piše veliko več kot o drugih tipih ruskega orožja zaradi novinarske radovednosti, saj tehnične in taktične lastnosti Iskanderja niso v celoti obelodanjene. Vsekakor pa je jasno, da je obramba pred balističnimi raketami iz teh sistemov zelo zahtevna naloga. Sistemi »pričajo o čisto novi stopnji vojaškega potenciala, ki ga premore Rusija«.

Švedski analitik opozarja, da gre za zelo hitre rakete, ki lahko dosežejo 2-3 kilometre na sekundo (cca. 10.000 km/h). »Da bi sestrelili raketo pri tako veliki hitrosti, je potreben čim naprednejši sistem protizračne obrambe, ki mora biti zelo blizu cilja. Rakete iz sistema Patriot so sposobne sestreliti iskanderje, vendar je njihova učinkovitost dvomljiva,« razmišlja avtor prispevka.

Po uradnih podatkih Iskander tehta 700 kilogramov in ima domet 400-500 kilometrov, vendar na Švedskem dvomijo v te številke, nadaljuje švedski analitik. Profesor Stefan Forss celo predvideva, da poleg običajnih 700-kilogramskih bojnih konic z eksplozivom, ki lahko povzročijo veliko škodo že ob trku z drugo raketo nekaj deset metrov proč od cilja, obstajajo še težke prebojne konice z maso 1300 kg.

Švedski avtor se je vprašal, kako se je mogoče zaščititi pred temi raketnimi kolosi, če se na muhi znajdejo strateško pomembni cilji. Švedska za ta namen stavi na ameriške sisteme Patriot, namerava jih kupiti. Veljajo za učinkovite proti letalom in manevrirnim raketam na razdaljah do 100 kilometrov, pa tudi proti balističnim raketam na manjših razdaljah.

Je pa cena teh sistemov visoka, meni avtor – 20-30 milijard kron. Na Finskem so se že odpovedali ameriškim sistemom zaradi visoke cene, a iskreno priznali, da se bodo v primeru konflikta »morali sprijazniti z nekaj napadi z iskanderji«.

Šved ocenjuje, da ima sedaj ruska vojska 10-12 brigad z iskanderji, v vsaki po 12 samohodnih izstrelitvenih naprav s po dvema raketama – skupno tako lahko naenkrat poleti po 288 raket iz sistemov Iskander, pod pogojem, da so vse uperjene v istega nasprotnika. Avtor sicer meni, da je to nerealistična situacija, a nič zato, že sto raket Iskander bi lahko povzročilo Finski zadosti problemov. Kljub temu ne gre povsem odpisati Fincev, saj imajo manevrirne rakete AGM-158 JASSM, ki teoretično lahko nevtralizirajo sisteme Iskander-M še pred izstrelitvijo raket. Vendar so ruski sistemi mobilni, zato morajo imeti Finci aktualne podatke o njihovi točni lokaciji, da bi jim to uspelo.

Robin Häggblom verjame, da lahko sistemi Iskander-K že napadajo z manevrirnimi raketami Kalibr, a so tudi brez teh raket že zadosti nevarni sistemi Iskander-M. Ti so prisotni v ruski baltiški in severni floti, torej je njihova država znotraj dometa.

Za konec švedski strokovnjak postavi bralca pred vprašanje: Kdo ima pravilnejši pristop pri organizaciji protizračne obrambe, Švedska ali Finska? Prva stavi na sisteme Patriot, ki lahko sestrelijo balistične rakete, a so tako dragi, da jih ne more nabaviti v velikih količinah, brez da bi opustošila svoj proračun. Druga je osredotočena na obrambo pred manevrirnimi raketami, letali in helikopterjem, proti katerim so Finci močnejši s sredstvi kratkega in srednjega dometa. Kakršenkoli je že odgovor, je jasno, da obe državi straši misel, da bi morali »biti ubogi za drago ceno«, sklene švedski pisec.

Preberite še:

Analiza manevrirne rakete Burevestnik: Kaj vemo o skrivnostnem ruskem orožju?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke