Oddelek ameriškega obrambnega ministrstva, ki je odgovoren za zračne sile, trenutno išče proizvajalca, ki bi lahko izdelal te zahtevne imitacije, ki bodo morale odgovarjati kitajskim in ruskim lovcem pete generacije tako po zunanjem izgledu kot po letnih in taktičnih sposobnostih v zraku. Letala bodo nato uporabljena v scenarijih zračnih bitk za urjenje ameriških pilotov nadzvočnih letal. Zanimivo je, da bodo načrtovane imitacije lovcev v bistvu brezpilotniki, kar pomeni, da bo možna izjemno realna simulacija pravih zračnih bitk z uporabo pravega orožja. V kolikor cilj ne bo uničen med vajo, bo izvršil avtomatski pristanek, piše spletni portal RG.
Osnovni namen obstoječih vadbenih scenarijev je spodbujanje pilotov, da se čim bolj poistovetijo z realno bojno situacijo. V ZDA so za te namene že v 70. letih prejšnjega stoletja ustanovili 64. zračno eskadriljo »Agresorji« (64th Aggressor Squadron), ki je specializirana za imitiranje potencialnih sovražnikov. Agresorji so opremljeni z lovskimi letali četrte generacije Lockheed Martin F-16C, ki so prikladno obarvana v vzorce, ki jih običajno videvamo na ruskih in kitajskih letalih.
Kitajci svoje lovsko letalo J-20 kategorizirajo kot lovca četrte generacije, čeprav po zahodni klasifikaciji spada v peto. Nekateri letalski strokovnjaki menijo, da je bil omenjeni lovec narejen na podlagi neizvedenega ruskega projekta večnamenskega lovskega letala MiG-1.44. Tega z gotovostjo sicer ne vemo, a dejstvo je, da je Kitajcem uspelo izdelati sposobno bojno letalo, ki v zračnem boju predstavlja nevarnega nasprotnika. Kar se tiče lahkega lovca Šenjang FC-31, ta že spada med »čistokrvna« lovska letala pete generacije in ga kot takega opredeljujejo tudi kitajski viri. Kitajska je v tem segmentu prehitela celo Rusijo, ki trenutno še nima lastnega projekta za razvoj lahkega večnamenskega lovca pete generacije.
Vsa tri omenjena letala, torej Su-57, J-20 in FC-31, so v ZDA opredeljena kot glavna nevarnost, ki bi v prihodnje lahko pretila ameriškemu vojnemu letalstvu.
Avgusta 2016 so Američani predstavili novo barvno paleto za svojo 64. »agresorsko« eskadriljo, ki do potankosti odraža maskirni vzorec ruskih lovcev Su-35S, s to razliko, da so Američani uporabili digitalno izvedbo vzorca z ostrimi kockastimi robovi, saj predvidevajo, da bodo ta vzorec začeli kmalu uporabljati tudi Rusi in Kitajci. Januarja letos pa so se pojavile fotografije, na katerih so Agresorji prebarvani v »zadnji modni krik«: tokrat so praktično popolnoma prekopirali barvno shemo petega po vrsti testnega modela ruskega lovca Su-57.
Kot je bilo omenjeno že na začetku, pa so se pri ameriškem vojnem letalstvu odločili, da se ne bodo več zanašali samo na maskirne vzorce za ustvarjanje vizualnega vtisa, ampak nameravajo razviti verodostojne brezpilotne kopije ruskih in kitajskih lovcev. Nanje bodo namestili komunikacijska sredstva, radarje, dipolne in termalne reflektorje, ki bodo po svojih lastnostih predstavljali karseda popolne replike opreme, ki je nameščena na ruska in kitajska letala.
Naloga novih brezpilotnikov bo opraviti najmanj deset vadbenih poletov v skupnem obsegu 30 ur, sposobni pa bodo morali biti imitirati vse letne in taktične lastnosti ruskih in kitajskih lovskih letal. Kot piše v objavi ameriškega obrambnega ministrstva, bodo vadbeni brezpilotniki morali imeti enako radarsko in infrardečo odbojnost in identične maskirne vzorce, kot jih imajo letala potencialnih nasprotnikov. Zelo pomembna lastnost novih imitacij bodo njihove manevrske sposobnosti, medtem ko bodo brezpilotniki po nebu švigali s hitrostmi do 1.139 km/h. Na ta način bodo tako ameriški piloti kot raketne posadke protizračne obrambe na svojih radarskih sistemih videli skoraj identično kopijo zgoraj omenjenih ruskih in kitajskih lovskih letal.
T. i. agresorske eskadrilje najbolj intenzivno uporabljajo prav zahodne države (ZDA, Velika Britanija, Kanada in Japonska), čeprav jih poznajo tudi drugod. Kitajci premorejo tri regimente, ki so namenjeni imitaciji predvsem indijskih in ameriških letal, svoje »agresorje« pa naj bi pred kratkim ustanovil tudi Egipt. Zanimivo pri vsem tem je, da Rusija, morda proti pričakovanjem, zaenkrat ne premore podobnih enot. Sovjetske zračne sile so sicer v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja prav tako začele podoben projekt, in sicer v sklopu centra za bojno usposabljanje v Turkmenski SSR, a njegova usoda po razpadu Sovjetske zveze in prevzemu s strani novoustanovljenega Turkmenistana ni znana.
Preberite še:
Kaj bodo počeli ameriški marinci z ruskimi helikopterji?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
