Severna primerjava: Kako bi se odrezale ruske fregate projekta 11356 proti norveškim Fridtjof Nansen

Zvezda je upoštevala prednosti in slabosti obeh vojaških plovil, članek pa kratko in jedrnato povzemajo pri Rossijski gazeti.

Norveška fregata s španskimi koreninami

Otto Sverdrup, fregata tipa Fridtjof Nansen

Brian Burnell / wikimedia.org

Fregate Fridtjof Nansen so v oborožitvi norveške vojske od leta 2006. Zanimiva je informacija, da je bil ta model ladje razvit na osnovi španske fregate Alvaro de Bazan.

Norveška fregata se lahko pohvali s futurističnim videzom in osupljivimi dimenzijami. Dolga je 132 metrov in ima izpodriv 5000 ton. Ogrodje iz krepkega jekla znamke AH-36 lahko zdrži artilerijsko obstreljevanje iz orožij malega in srednjega kalibra, življenjsko pomembni odseki in prostori pa so dodatno zaščiteni z ognjeodpornim kevlarjem. Po zaslugi posebne barve je slabo opazna za radarje.

Fregata Fridtjof Nansen ima 38 tisoč konjskih moči in lahko razvije hitrost do 26 vozlov.

Manjši, a trdoživ ruski tekmec

Ruska fregata projekta 11356 je po dimenzijah manjša od norveške: Dolga je 125 metrov in ima izpodriv 4000 ton. Je pa hitrejša, saj lahko pluje s 30 vozli. Ladjo pred artilerijskim obstreljevanjem ščiti oklepno jeklo. Sposobna je preživeti tudi radioaktivne in biološke napade v primeru uporabe orožja za množično uničenje.

Prav tako ladja vključuje »nevidne« tehnologije.

Norveška ladja ima »tehtne argumente«

Fridtjof Nansen ima dokaj pester nabor orožij, kot so 76,2-milimetrski ladijski top italijanske proizvodnje Super Rapid, norveške protiladijske rakete NSM s 300-kilogramsko bojno konico in ameriške protiladijske rakete RUR-5 ASROC, glavna ost norveške ladje pa so slavne ameriške manevrirne rakete Tomahawk.

Top OTO Breda 76 mm

Ketil/Wikipedia

Skupno ima norveška fregata na krovu do 64 bojnih konic, kar je »tehten argument v pomorskem sporu«, piše v povzetku članka Rossijskaja gazeta. Za protizračno obrambo skrbi 32 manevrirnih raket RIM-162 ESSM in RIM-7 Sea Sparrow.

Oči in ušesa norveške fregate predstavlja ameriška radarska postaja AN/SPY-1F.

Kaj lahko pokaže ruska fregata?

A-190

Black Leon/ru.Wikipedia

Toda tudi ruska ladja ima kaj pokazati Fridtjof Nansnu. Ob srečanju lahko kot »vizitko« pokaže svoj 100-milimetrski artilerijski sistem A-190. Zvezda piše, da izstrelek iz tega sistema »kot luknjač zlahka prebija ladijske krove s srednje razdalje«. A-190 dopolnjujeta dva šestcevna hitra topova AK-630M kalibra 30 mm, ki sta sposobna izvesti 5000 strelov na minuto.

Ladja nadzira situacijo pod vodo z minsko-torpednimi napravami PTA-53 in protiladijskimi podvodnimi bombometi RBU-6000. »Salvo iz dvanajstih 212-milimetrskih bomb lahko počisti vse naokoli na globini do 450 metrov,« piše ruski tednik.

Bombomet RBU-6000

Werner Willmann/Wikipedia

Proti nevarnostim iz zraka se fregata projekta 11356 zaščiti z raketnimi sistemi Štil-1, ki ima rakete na osnovi sistema Buk 9M317, prilagojene za boje na morju. Za »desert« pa lahko ponudi rakete Kalibr v več različicah od protiladijskih raket do taktičnih izstrelkov.

Dve ladji projekta 11356 (Admiral Essen in Admiral Grigorovič) sta razkazovali svojo moč v letih 2016-2017 med napadi na teroriste v Siriji s Sredozemskega morja.

»Sodba«

Avtor pri Zvezdi je prepričan, da na koncu pretehtajo ruske rakete Kalibr, ki se jim norveška ladja nima s čim zoperstaviti.

Fregate projekta 11356 so naslednji evolucijski korak v razvoju ruskih patruljnih ladij po projektih 1135, 1135M Burevestnik in 11351 Nerej, od katerih so podedovale najboljše lastnosti. Program izgradnje ladij projekta 11356 je bil potrjen leta 2010, v uporabi pa jih spremljamo od leta 2016. Trenutno obstajajo ladje Admiral Grigorovič, Admiral Essen in Admiral Makarov, v prihodnje pa pričakujemo še tri ladje po tem projektu, ki bodo po letu 2020 služile v indijskih vrstah (Admiral Butakov, Admiral Istomin, Admiral Kornilov).

Še ena resnična zgodba s temi fregatami:

Dve uri strahu za ves svet: Kako je ruska fregata odkrila največjo ameriško podmornico v Sredozemlju

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.