Kot je v prispevku razvidno že na prvi pogled, največji bojni tank med primerjanimi prihaja iz Indije. Pri njegovi izdelavi je bil uporabljen zahodni konstruktorski princip, za katerega so značilne velike dimenzije in relativno velika masa tanka. Arjun tako tehta 58 ton.
Kljub veliki masi pa oklepna zaščita temu tanku ne nudi zadostne zaščite pred sodobnimi protitankovskimi projektili, problematična je tudi njegova serijska proizvodnja, ki je precej draga in zapletena. Do zdaj so za potrebe indijske vojske proizvedli skromnih 120 primerkov, kar je glede na njeno številčnost bistveno premalo. Za primerjavo: indijska vojska poleg uporablja tudi preko 1.000 tankov T-90S. Zaradi vsega tega je moral Arjun še pred vstopom v uporabo skozi proces modernizacije, ki je vključevala namestitev dinamične oklepne zaščite Kontakt-5 in dodatno izboljšanje osnovnih elektronskih sistemov. Rezultat teh posodobitev je dodatno povečana masa, ki se je dvignila na 67 ton, to pa je precej negativno vplivalo na mobilnost tanka.
Medtem ko so se Indijci mučili s povečevanjem oklepne zaščite, pa so se pojavile še dodatne težave na tankovskem topu z žlebljeno cevjo. Gre za zastarelo tehnologijo izdelave tankovskih cevi (sodobni tanki uporabljajo gladkocevne topove), ki ne omogoča izstreljevanja protitankovskih raket. Integracija novega topa bi privedla do nadaljnjega povečanja mase tanka, kar bi bilo popolnoma kontraproduktivno in neperspektivno. Kako bodo indijski inženirji rešili ta problem, bomo še videli.
Interesting comparision of modern MBT: Chinese ZTZ-99A, Chinese-Pakistani Al-Khalid (MBT-2000), Indian Arjun and Russian T-90S
— Yuri Lyamin (@imp_navigator) 31 марта 2019 г.
via https://t.co/S9oRy3BdJUpic.twitter.com/W7oIHDQa8Y
Druga dva tanka lahko označimo za bližnja sorodnika ruskega T-90S. Na obeh je nameščen 125-milimetrski top s sistemom avtomatskega polnjenja granat, narejen po vzoru ruskega originala. Podoben je tudi dizajn šasije. Kitajci so svojčas od Rusije nabavili tanke T-72 in številne tehnične rešitve tega modela uporabili pri lastnih razvojnih projektih, tudi pri proizvodnji domačega tanka ZTZ-99A.
V odnosu do osnovnega modela je na kitajski različici precej povečana oklepna zaščita, katere stranski učinek so povečane dimenzije vozila. Posamezni podatki pravijo, da naj bi masa tanka znašala slabih 60 ton. Vojaški strokovnjaki so že večkrat poudarili, da gosenična šasija s šestimi kolesi na obeh straneh ni predvidena za tanke s tolikšno maso, torej bi jo bilo treba ojačati. Ta ocena namiguje na to, da bi ZTZ-99A lahko imel kronične probleme z zanesljivostjo in okretnostjo.
Podobno velja za osnovni bojni tank, ki so ga napravili Pakistanci v sodelovanju s Kitajsko, MBT-2000 Al-Halid. Čeprav gre za bistveno lažji in kompaktnejši tank, ki tehta samo 48 ton, so primerjalna testiranja v eni od arabskih držav pokazala dokaj nizko stopnjo zanesljivosti, saj so na poligonu njegovi mehanizmi popolnoma odpovedali.
Omenjena testiranja je T-90S prestal brez težav. Tank ruske izdelave ima podobno maso kot pakistanski (46 ton), je izredno kompakten, pri čemer ima eno najmočnejših oklepnih zaščit na svetu. Ne preseneča dejstvo, da se za T-90S zanimajo mnoge države, trenutno pa ga uporabljajo vojske Azerbajdžana, Alžirije, Vietnama, Indije, Iraka, Sirije, Turkmenistana in Ugande. Morebitna bodoča uporabnika sta Egipt in Kuvajt.
Oglejte si še:
Tank T-90 v »kopalni kadi« (VIDEO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.