Kako so sovjetske letalonosilke končale v kitajskih zabaviščnih parkih (in še kje drugje)

Getty Images
Po razpadu Sovjetske zveze je razpadla tudi nekdaj močna sovjetska flota letalonosilk. Nekatere so nadaljevale »kariero« pod zastavami tujih držav, druge pa so spremenili celo v zabaviščne komplekse za turiste.

Danes ima Rusija samo eno letalonosilko z imenom Admiral Kuznjecov, ki je v bistvu niti ne klasificirajo kot letalonosilko, temveč kot »težko letalonosilno križarko«. Ampak ni bilo zmeraj tako. V sovjetskih časih je po svetovnih morjih plulo pet letalonosilk, ki so naganjale strah v kosti Natovim pomorskim silam.

Admiral Kuznjecov

Sovjetske letalonosilke so se precej razlikovale od ameriških, ki so primarno delovale kot plavajoče baze, zaščitene s skupino spremljevalnih ladij. Sovjetske letalonosilne križarke so orožje nosile same in se branile brez spremstva, vendar zaradi množice težke oborožitve potem niso mogle sprejeti tako velike posadke.

Admiral Kuznjecov

Prva sovjetska letalonosilka je bila Kijev, narejena po Projektu 1143, ki se je sovjetski mornarici pridružila leta 1975. Ladja je bila dobro zaščitena pred sovražnim letalstvom, ladjami in podmornicami, medtem ko je njene lastne zračne sile predstavljalo 12 lovcev Jak-38 z možnostjo vertikalnega vzleta in pristanka (VTOL – Vertical Take-off and Landing) ter protipodmorniški helikopterji Ka-27.

Kijev je uspešno služila na Sredozemskem morju in Atlantiku ter prejela celo odlikovanje reda rdečega prapora. A zaključek njene mornariške poti je bil precej manj slaven. Po razpadu Sovjetske zveze je morska pošast od ladje postala predraga za vzdrževanje, zato so jo leta 1993 prodali na Kitajsko, kjer so jo vključili v vojaški tematski park. Danes služi kot zabaviščni park in hotel.

Naslednja letalonosilka Minsk, ki je postala del sovjetske mornarice leta 1978, je dejansko predstavljala nadaljevanje razvoja Kijeva. Na njej je bilo prostora za 16 letal in 18 helikopterjev. A po koncu svojega služenja na Tihem oceanu je Minsk doživela enako usodo kot Kijev. Leta 1995 so jo prodali na Kitajsko, kjer je postala glavna atrakcija vojaškega zabaviščnega parka v Šenženu. Zdaj čaka na premestitev v drug zabaviščni park v Nantongu.

Najbolj žalostno usodo je doživela letalonosilka Novorossijsk, ki so jo po desetletju služenja na Pacifiku leta 1994 prodali v Južno Korejo, kjer je bila razstavljena in šla za staro železo.

Novorossijsk

Baku (po letu 1990 Admiral Gorškov) je bil splovljen leta 1987. Najprej je bila ladja namenjena za rusko severnomorsko floto, na koncu pa je bila poslana v Sredozemlje, kjer je igrala igro mačke z mišjo z ameriško USS Dwight D. Eisenhower. Admiral Gorškov je bila opremljena z napredno opremo za elektronsko bojevanje in predstavljala prevelik strošek za postsovjetsko Rusijo. Na koncu je končala v indijski mornarici, kjer danes služi pod imenom INS Vikramaditya.

Vikramaditya

Uporaba letal Jak-38 na teh letalonosilkah je pokazala, da lovci z vertikalnim vzletanjem in pristajanjem niso konkurenca »klasičnim« kolegom, zato je padla odločitev za modernizacijo Projekta 1143 Krečet in tako se je leta 1991 sovjetski mornarici pridružil Admiral Kuznjecov. Zmanjšana oborožitev je omogočila več prostora za mornariške lovce Su-33 in MiG-29K.

Admiral Kuznjecov je preživel razpad Sovjetske zveze in postal edina preostala letalonosilka nove ruske mornarice. Leta 2017 je ladja sodelovala v ruski vojaški operaciji v Siriji.

Zadnja sovjetska težka letalonosilna križarka po imenu Varjag ni nikoli dobila priložnosti, da bi služila sovjetski mornarici. Po razpadu države je napol dokončana ladja najprej bila predana Ukrajini, ki jo je nato prodala naprej na Kitajsko. Zdaj je Varjag, ki so ga medtem preimenovali v Liaoning, ena od dveh letalonosilk kitajske vojne mornarice.

Liaoning

Preberite še:

Admiral Kuznjecov je druga najslabša letalonosilka na svetu, piše Business Insider

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke