»Medtem ko mi razpolagamo samo z enim tipom jurišnega helikopterja (AH-64 Apache), je ruski arzenal obsežnejši, poleg tega se njihovi helikopterji v boju dopolnjujejo,« so zapisali na strani vojaškega portala We Are The Mighty.
Prednost raznolikih jurišnih helikopterjev je ameriški avtor poskušal pojasniti na primeru treh modelov (Mi-28N, Mi-35M in Ka-52), ki so se že uspešno izkazali v praksi, tako na rednih vojaških vajah kot v resničnih bojnih situacijah.
Jurišni helikopter Mi-28N je oborožen s 30-milimetrskim avtomatskim topom. Nosi štiri pritrdilne točke, na katere je mogoče namestiti različne vrste raket. Posadko tvorita dva člana (pilot in strelec/operater), ki sedita v oklepljeni kabini eden za drugim. Sodobna radarsko-opazovalna postaja, ki »skenira« prostor okoli sebe, omogoča helikopterju tudi nočno delovanje, prav zato mu pravijo tudi »Nočni lovec«.
Ka-52 Aligator je jurišni helikopter, namenjen za izvidniške operacije. Za razliko od Mi-28 ima ta šest pritrdilnih točk, na katerih lahko nosi še obsežnejši in močnejši nabor raket. Glavna prepoznavna lastnost Aligatorja je njegov dvojni koaksialni rotor z dvema elisama, ki se obračata v nasprotnih smereh. Zaradi tega je zmožen precej stabilnejšega leta in manevriranja od »standardnih« jurišnih helikopterjev.
Mi-35M je pogosto opredeljen kot jurišni helikopter, ki poleg klasičnih ofenzivnih funkcij omogoča še transport. V njem je prostora za osem vojakov v polni bojni opremi. Eskadra desetih helikopterjev lahko tako ponese in izkrca na poljuben teren za celo pehotno četo vojakov, kateri potem nudi še podporo iz zraka.
Preberite še:
Helikopterske brigade v vrstah ruske vojske: struktura in oborožitev