Nemška revija Stern: Ruski lovec Su-57 bo velik hit na svetovnem orožarskem trgu

Vladimir Sergejev/Sputnik
Nemški Stern piše, da bodo zahodni proizvajalci težko tekmovali z ruskim večnamenskim lovcem Su-57, če bo eno letalo res stalo 31 milijonov evrov. Kaj porečeta Evropa in svet?

Če se bodo ruski lovci pete generacije Su-57 zares prodajali v tujino po ceni 31 milijonov evrov za kos, bi lahko postali velik hit na svetovnem trgu, medtem ko bodo zahodni tekmeci težko tekmovali z ruskimi dobavami, je ocenil večji nemški medij Stern (naklada nad 740.000 izvodov), ki ga povzema tudi RT.

Od kod ta cena?

Stern omenja izjavo ruskega industrijskega ministra Denisa Manturova na forumu Armija 2019, ki je najavil podpis pogodbe med ruskim obrambnim ministrstvom in Združeno korporacijo za proizvodnjo letal (OAK) o dobavi 76 letal Su-57, pred tem je podobno ob posvetu s šefi ruskih vojaških podjetij govoril predsednik Putin.

Stern podatek, da bo Su-57 stal 31 ali 34 milijonov evrov, črpa iz ruskih medijev, a sklepa, da samo pogodba z obrambnim ministrstvom sama po sebi še ne bo dovolj, bi pa nizka cena letala lahko ustvarila privlačno ponudbo za globalni orožarski trg (RT ob tem navaja, da en ameriški lovec pete generacije stane 85 milijonov dolarjev).

Evropa zaostaja

Letali Eurofighter Typhoon

Posebej je poudarjeno tudi to, da bo ob vstopu Su-57 v redno oborožitev leta 2028 evropski analog ruskega lovca šele v fazi razvoja, za kar da so delno krivi tudi politični pritiski iz Washingtona, ki želi omejiti izvoz ruskega orožja, med drugim z neposrednimi sankcijami (za države, ki bi sklepale vojaške posle z Moskvo).

Govora je o francosko-nemškem letalu pete generacije s tehnologijami radarske neopaznosti, ki bo po Sternovih ocenah do leta 2028 težko že prišlo skozi fazo razvoja, medtem ko bodo lovci Eurofighter Typhoon nemške vojske do tistega leta že relativno zastareli in bodo po tehničnih lastnostih zaostajali za ruskimi letali.

V pogovoru za RT je predstojnik katedre za politologijo in sociologijo na Ruski ekonomski univerzi G. V. Plehanova Andrej Koškin dejal, da so izražena mnenja iz Sterna tudi na splošno zelo razširjena v zahodnih vojaško-političnih krogih v luči ruske proizvodnje konkurenčnega orožja.

Ruska pot do lovca pete generacije

V Rusiji se je zamisel o izdelavi lovcev pete generacije pojavila že ob koncu 80. let 20. stoletja, ko so sovjetske zračne sile pripravile osnovne zahteve glede letal prihodnosti, ki bi zamenjala MiG-29 in Su-27, vendar so bili načrti za dolgo časa zamrznjeni zaradi razpada Sovjetske zveze in družbeno-politične krize za njim, pojasnjuje RT.

Program razvoja lovca pete generacije je bil v Rusiji znova obujen leta 2001 na bazi podjetja Suhoj pod nazivom »perspektivni letalski kompleks frontnega letalstva«, pozneje je bil znan kot T-50, nato pa kot Su-57. V dveh letih je bila narejena maketa, prvi polet novega letala se je zgodil leta 2010. Prvi serijski Su-57 naj bi prišel v ruske zračno-vesoljske sile že v letu 2019, drugi 2020.

Letalo Su-57 je namenjeno za napade na zračne, kopenske in vodne cilje ter je narejen po »nevidnih« tehnologijah nizke radarske opaznosti.

Sprva je državni oborožitveni program predvideval dobavo zgolj 16 lovecv Su-57 do leta 2027, a je potem Putin na posvetu povedal, da so proizvajalci uspeli toliko znižati stroške proizvodnje enega letala, da je bilo mogoče naročilo povečati na 76 lovcev, kot je bilo potem tudi navedeno v pogodbi.

Kdaj se bo začel izvoz?

Nekatere države so že pokazale interes za morebitno nabavo ruskih lovcev pete generacije, vendar Rusija zaenkrat še ne hiti z izvažanjem Su-57. V juniju 2019 je namestnik ruskega premierja Jurij Borisov javno izjavil, da se bo izvoz začel šele po tem, ko bodo lovci sprejeti v oborožitev ruske vojske, kajti »trenutno se Su-35 dobro prodaja in ne vidimo smisla, zakaj bi sami sebi spodrivali trg, imamo pa že vse pripravljeno, če se pojavi potreba [tudi za Su-57]«.

Kot morebitne bodoče uvoznice novih sujojev so se omenjale Indija, Kitajska in Turčija, v ruskih očeh je zanimivo tržišče tudi Bližnji vzhod. Kar se tiče slednjega, je povedna izjava direktorja za mednarodno sodelovanje pri korporaciji Rostech Viktorja Kladova, ki jo je citiral britanski Jane's, da bi lahko na letalskem sejmu v Dubaju novembra 2019 predstavili izvozno različico letala Su-57, ker »verjamemo, da je Bližnji vzhod privlačen trg za ta letala«.

Še vedno ni povsem odpadla tudi možnost izdelave skupnega lovca pete generacije v sodelovanju z Indijo (ogroženi projekt FGFA), če se slednja ne bo prej raje odločila za nakup dodatnih ruskih letal 4+ in 4++ generacije.

Turčija bi se utegnila obrniti za Su-57, če bi ZDA izključile Turčijo iz dobave lovcev F-35, kar je potrdil sam turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu. Po mnenju analitikov, ki so se pogovarjali z ruskim RT, »ZDA same potiskajo Turke v to smer«.

Evropski odgovor?

RT piše, da je medtem projekt evropskega lovca pete generacije še zelo svež, saj je bil skupen francosko-nemški sporazum o razvoju letala med francoskim predsednikom Macronom in nemško kanclerko Merkel podpisan julija 2017. Obe državi trenutno proizvajata večnamenske lovce četrte generacije (Dassault Rafale, Eurofighter Typhoon).

Pojavljale so se celo omembe, da naj bi Berlin in Pariz preskočila neposredno na proizvodnjo lovca šeste generacije FCAS (Future Combat Air System) z mrežo brezpilotnikov, manevrirnih raket in razvitimi zvezami, čeprav je že sam koncept, kaj bi moral imeti lovec šeste generacije, trenutno še predmet razprav. Projekt je začrtan do leta 2040, tako da je še prezgodaj govoriti o konkretnih vzorcih bodočega letala.

Andrej Koškin je za RT komentiral, da evropski proizvajalci zamujajo s  proizvodnjo lovca nove generacije predvsem zaradi organizacijskih in ne tehnoloških težav, kar je posledica tako proizvodnje v kooperaciji kot pritiskov politike ZDA, ki si prizadeva prodajati svoje proizvode. »Ameriški partnerji Berlina so prepričani, da so lahko najnovejša letala v Evropi samo F-35, in ravno politični pritiski iz Washingtona so eden od vzrokov za zaostajanje Evropejcev pri ustvarjanju lovca nove generacije,« se je mnenju pridružil vojaški analitik Aleksej Leonov.

Sogovorniki ruske medijske hiše RT ob koncu odzivanja na prispevek Sterna izpostavljajo še na splošno nižje cene ruskih vojaških proizvodov v primerjavi z ameriškimi, kar ne velja le za Su-57 in F-35, ampak tudi denimo za raketne sisteme S-400 in Patriot.

Preberite še: Prvi serijsko izdelani lovci Su-57 bodo varovali nebo nad Krimom

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke