Sovražnika odkriva po elektronski sledi: Zakaj je raketni čoln Ovod postal tako smrtonosen?

Jevgenij Odinokov/Sputnik
Posodobljeni majhni raketni čolni razreda 1234 Ovod lahko zaznajo položaje sovražnih plovil na osnovi njihovih radarskih valov, signalov komunikacijskih naprav in emisij drugih elektronskih naprav.

Nove sposobnosti raketnih čolnov omogoča sodobna pasivna postaja za radioelektronsko opazovanje, pri čemer hkrati ostajajo nevidni za sovražnika.

Prva tovrstna pasivna postaja je že bila vgrajena na raketni čoln Smerč in je zamenjala starejši sistem Titan, so sporočili iz glavnega štaba ruske vojne mornarice. Nova postaja je pred uvedbo prestala niz praktičnih testov. Tako pravo ime kot natančnejše specifikacije so zaenkrat neznane in se držijo v strogi tajnosti.

Prikrito v območje dometa

Nova postaja po pisanju portala Marsonline deluje brez oddajanja radijskih valov, medtem ko visoko občutljivi sprejemnik analizira signale, ki se odbijajo od drugih pomorskih objektov.

Konfiguracija signalov večine sodobnih bojnih plovil je dandanes dobro znana, na tej osnovi pa lahko naprava z lahkoto določi, za kakšno vrsto plovila gre, brez da bi bilo potrebno vključiti radar.

Ta sistem daje čolnom razreda Ovod vrsto prednosti v boju proti potencialnim nasprotnikom. Zahvaljujoč tem novostim lahko raketni čolni delujejo v popolnoma pasivnem načinu, v katerem odkrivajo, spremljajo in posredujejo proti raznovrstnim nadvodnim ciljem, pravi nekdanji načelnik glavnega štaba ruske mornarice admiral Valentin Selivanov.

»Prikritost je ena od najpomembnejših lastnosti sodobnih bojnih ladij. Plovilo, ki ima manjšo radarsko zaznavnost, bo imelo večje možnosti, da se pomakne v območje dometa lastnega orožja in posreduje proti nasprotniku. Uporaba pasivnega radarja bo omogočila majhnim raketnim čolnom, da dobijo popolno informacijo o nasprotniku in odkrijejo njegovo natančno lokacijo,« je dodal strokovnjak.

Majhni raketni čolni, kot so tile razreda Ovod, bi se v potencialnem spopadu lahko približali strateško pomembnim pomorskim plovilom, na primer letalonosilkam, in z napadom s protiladijskimi raketami onesposobili večje bojne ladje. Kot razlaga naprej Salivanov, so čolni razreda Ovod oboroženi z raketami H-35 z aktivno radarsko konico in dometom do 260 kilometrov.

Raketni čoln projekta 1234 Ovod nekdanje sovjetske tihooceanske flote

Uspešen projekt

Raketni čolni razreda 1234 Ovod so bili zasnovani v 60-ih letih prejšnjega stoletja v takratnem leningrajskem pomorskem konstruktorskem biroju Almaz. Sovjetska mornarica je potrebovala poceni in kompakten, a okreten čoln, ki bi ga lahko opremili z močnim raketnim protiladijskim orožjem.

Ideja za zasnovo teh čolnov in njena izvedba v okviru uravnoteženega programa sta se izkazali za dokaj uspešni. Majhno plovilo (z dolžino 57 metrov in širino 12 metrov) so zasičili z različno oborožitvijo: Osnovna različica razreda Ovod je nosila dva lanserja s po tremi protiladijskimi raketami Malahit, protizračne rakete Osa-M in artilerijski top AK-176 kalibra 76 mm. Na kasnejših modifikacijah so bili nameščeni dodatni moduli, opremljeni z rotacijskimi topovi AK-630 kalibra 30 mm za boj proti zračnim ciljem.

Sovjetska vojna mornarica je posebej za čolne razreda Ovod uvedla novo kategorijo bojnih plovil – majhni raketni čolni. V državah članicah zveze NATO jim pravijo raketne korvete, čeprav korveta v pomorski klasifikaciji predstavlja večje bojno plovilo.

Dvig Ovoda na še višji nivo

Najnovejša posodobitev raketnih čolnov Ovod vključuje integracijo sodobne elektronike in motorjev ter oborožitev z novimi protiladijskimi raketami povečanega dometa H-35 Uran, obstajala naj bi tudi možnost namestitve za nasprotnika izjemno neugodnih nadzvočnih raket Oniks. Do zdaj je bilo izdelanih nekaj manj kot 50 tovrstnih čolnov v več različicah, vključno z izvozno, ki je romala v alžirsko, libijsko in indijsko mornarico.

Top AK-176

Ruska mornarica trenutno razpolaga z 12 moderniziranimi čolni, ki so bili narejeni v obdobju 1985-1991. Štirje so del tihooceanske flote in varujejo ruske ozemeljske vode na Daljnem vzhodu, eden med njimi (omenjeni Smerč) pa je prvi, ki je bil opremljen s pasivno izvidniško postajo.

Težka jedrska raketna križarka Peter Veliki

Ognjeni krst

Svoj bojni krst so čolni doživeli avgusta leta 2008 med vojno v Južni Osetiji. Takrat sta čolna Miraž in Suzdaljec izvajala podporo dvema velikima desantnima ladjama (Cezar Kunjikov in Saratov), ki sta pripluli po ozemeljskih vodah mednarodno delno priznane republike Abhazije. Takrat se je skupini z veliko hitrostjo približalo pet čolnov gruzijske vojne mornarice. Po opozorilu, ki so ga približajoči se čolni ignorirali, je Miraž izstrelil dve protiladijski raketi Malahit, ki sta zadeli glavno sovražno plovilo. Udarec je bil natančen, cilj pa je izginil z radarja. Nato je bil s tretjo raketo zadet naslednji čoln, ki je prav tako potonil.

Ruska mornarica trenutno izvaja nadaljnje modernizacijske projekte za plovila za varovanje bližnjega obalnega pasu. Gre za ladje razreda 1124M Albatros, ki so bile, tako kot čolni Ovod, prav tako izdelane že v ZSSR. Stara pomorska tehnika očitno še ni za med staro železo.

Preberite še:

»Palma«, ki izstreli 10.000 granat z bojne ladje

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke