El País: Sibirija gori, Grenlandija se topi

Ilja Najmušin/Reuters
Španski časnik El País zaskrbljeno piše o nenavadno toplem vremenu na Aljaski, o taljenju ledenikov na Grenlandiji in požarih v Sibiriji in opozarja: Če se globalnega segrevanja ne zustavi takoj, obstaja vse večja verjetnost, da se bodo ogromne regije sveta znašle pod vodo.

Kombinacija več faktorjev pospešuje spremembe podnebja, piše španski časopis El País.

Aljaska danes ni več obvezno sinonim za mraz. V mestu Anchorage, največjem mestu te ameriške zvezne države, so 4. julija namerili 32 stopinj Celzija – temperatura, ki je meteorologi za ta del sveta ne pomnijo. Po podatkih organizacije Greenpeace se v Grenlandiji hkrati z neverjetno hitrostjo tali večni led, v Sibiriji pa so požari letos uničili skoraj 15 milijonov hektarjev gozdov. Večji del gozdnih požarov, ki besnijo po Rusiji, zajema redko naseljena območja, ki jih oblasti niti nimajo obveze gasiti. Po oceni ekologov se bodo gozdovi v predelih Sibiriji, kjer se po navadi sprehaja ali sonči ruski predsednik, zmogli obnoviti šele v stotih letih, piše španski časnik.

Kombinacija različnih faktorjev samo še pospešuje klimatske spremembe. Avstralski raziskovalec John Church opozarja: »Podnebje se lahko kmalu zelo močno spremeni.« Če se globalnega segrevanja ne bo zaustavilo takoj, obstaja vse večje tveganje, da se bodo ogromne površine kopnega znašle pod vodo. »Koktejl« toplogrednih plinov in povečane temperature v atmosferi bosta privedla do dviga gladine morja in številnih drugih nevarnosti.

Letos poleti je bilo že več pozivov s strani stroke. Glaciologi pravijo, da je otoplitev na Aljaski posledica povišane temperature v tropski coni Tihega oceana zaradi povečanih emisij toplogrednih plinov. Poleg tega je samo julija letos ledeni pokrov na Grenlandiji izgubil 197 milijard ton ledu, kar je ekvivalent 80 milijonov olimpijskih bazenov. Če se bo ta trend nadaljeval, bo prišlo do največjega taljenja ledu na Grenlandiji od začetka meritev leta 1950.

Strokovnjaki Grenlandijo pogosto uporabijo za kontekst pri razlagi tega, kakšno škodo lahko utrpi naš planet zaradi podnebnih sprememb. Med drugim so izračunali, da v kolikor bi se stopili vsi ledeniki na tem otoku, bi lahko gladina morja na planetu narasla za sedem metrov.

Preberite še:

Globalno segrevanje: Zaskrbljujoče napovedi za Arktiko in južni del Rusije (VIDEO)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke