Krasuha-2
Press PhotoHibini
Press PhotoTa razmeroma majhen zabojnik v obliki torpeda se namesti na rob kril letal, ki zato postanejo neranljiva za vsa sodobna sredstva protiraketne obrambe in sovražnih lovskih letal. Potem ko ekipa v letalu izve za raketni napad, začnejo Hibini delovati in »pokrijejo« lovsko letalo z »zaščitno radioelektronsko kapo«, zato rakete ne pridejo do cilja in ga zgrešijo. Hibini za 25- do 30-krat podaljšajo »življenjsko dobo« letala. Po besedah namestnika glavnega direktorja koncerna KRET Vladimirja Mihejeva so bila vsa izgubljena ruska lovska letala v Gruziji »gola«, torej brez nameščenih sredstev radioelektronskega bojevanja. Prav zato je imela ruska bojna tehnika velike izgube.
Mimogrede, Hibine danes nameščajo na letala Su-30, Su-34 in Su-35, zato je tisti znani aprilski »napad«, ko naj bi v Črnem morju bombnik Su-24 z nameščenim kompleksom Hibini domnevno napadel ameriški torpedni rušilec Donald Cook, pravzaprav samo novinarsko fantaziranje. Letalo je res letelo nad torpednim rušilcem. Ta sistem radioelektronskega bojevanja lahko popolnoma nevtralizira nasprotnikov radar. Vendar je treba vedeti, da Hibinov ne nameščajo na letala Su-24.
Moskva-1
Press PhotoSodoben radiolokacijski kompleks, ki ga bo kmalu dobila ruska vojska, bo lahko »videl« in spremljal vse zračne objekte na razdalji 400 kilometrov (prejšnji takšen sistem RLS Avtobaza je lahko spremljal objekte samo do razdalje 150 kilometrov). Moskva-1 deluje po sistemu pasivne radiolokacije. To pomeni, da ne bo oddajal nobenih signalov, ampak samo sprejemal in analiziral tuje signale. Torej bo v nasprotju z navadnimi radiolokacijskimi sistemi neviden za nasprotnika. Medtem ko bo Moskva-1 skeniral zračni prostor, bo celo ugotovil, za kakšen objekt gre, in ga bo zmogel brez napake klasificirati: ugotovil bo, ali gre za raketo ali letalo. Nato bo enota hitro sporočila dragocene podatke poveljniškemu središču, v katerem se bo operater odločil, ali je treba objekt uničiti ali ne. Poleg tega bi kompleks Moskva-1 lahko usmerjal sisteme protiraketne obrambe k ciljem. V tem primeru ti ne bi izključili svojih radiolokacijskih sistemov, zato jih vse do konca sovražni ogenj ne bi opazil.
To je kopenski kompleks radioelektronske obrambe – strah in trepet letal za radiolokacijsko zaznavanje in upravljanje na dolge razdalje, na primer za sistem AWACS. Glavna naloga Krasuhe je varovati in prikriti sredstva protizračne obrambe in pomembne kopenske objekte ter zagotoviti varnost vojaških skupin med pohodom. Operativno-taktični kompleks Iskander in drugi takšni kompleksi so med pohodi popolnoma nezaščiteni. Krasuha jim omogoča, da brez težav pridejo do ciljne točke in zasedejo položaje za bojno delovanje. Če Krasuha zazna sovražno radiolokacijsko zaznavanje in upravljanje na dolge razdalje, ga začne ovirati z radiolokacijskim oddajanjem v polmeru 250 kilometrov. Med takšnim radioelektronskim »uničevanjem« je nemogoče meriti z visokonatančnim orožjem. Druga lastnost Krasuhe je vplivanje na »možgane« že izstreljene rakete in spreminjanje cilja med letom rakete. Zaradi delovanja Krasuhe raketa »zagleda« lažni cilj in ga napade.
Ta sistem za radioelektronsko bojevanje je spada med najsodobnejše svoje vrste. Rtut (v prevodu »živo srebro«) je bil zamišljen za zaščito vojakov in tehnike pred artilerijskim ognjem, kadar je artilerijsko orožje podprto z nekontaktnim detonatorjem.
Da bi nastale velike izgube v orožju in živi sili, mora bomba z nekontaktnim detonatorjem eksplodirati na višini 3-5 metrov. Rtut vpliva na nekontaktne detonatorje bombe tako, da eksplodirajo na varni višini, s čimer vojaki ostanejo nepoškodovani.
Rtut-BM
Press PhotoSistem Rtut-BM lahko poleg nekontaktnih detonatorjev po potrebi duši tudi nasprotnikove frekvence za radijske zveze.
En tovrsten kompleks, ki spominja na oklepni transporter s televizijsko anteno, lahko zaščiti območje v velikosti 500 hektarjev.
Po besedah konstruktorjev ima Rtut-BM velik izvozni potencial za tradicionalne trge držav v Aziji, Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki.
Prezident-S je sistem za optično-elektronske motnje, ki lahko ubrani vsako letalo pred raketami iz prenosnih protizračnih raketnih sistemov. Tovrstni protizračni sistemi imajo »možgane«, ki samostojno vodijo raketo proti cilju in so občutljivi na toploto, ki jo oddajajo motorji letal oziroma helikopterjev.
Na strelskih vajah so z raketami iz sistema Igla napadali helikopter Mi-8 z razdalje 1000 metrov. Po zaslugi tega sistema niti ena raketa ni zadela cilja, vse so zavile mimo helikopterja in se na koncu samouničile, saj so elektronske motnje iz kompleksa preprosto pretentale sisteme za namerjanje raket.
Preberite še: Kako Rusija brani svojo ključno infrastrukturo pred napadi ameriških hekerjev?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.