Kako Rusija nadzira civilne brezpilotne letalnike?

Znanost in tehnologija
ANNA SOROKINA
Na prvi pogled nedolžni brezpilotni letalniki se lahko ukvarjajo z industrijskim vohunjenjem ali celo resno poškodujejo človeka!

Sredi oktobra je postalo znano, da bodo novi ruski sistem za sledenje dronom JENOT (rusko ЕНОТ) izvažali v Južno Korejo. Podrobnosti posla niso bile razkrite, a je predsednik Korejsko-ruskega poslovnega sveta Jong-Čo Park dal vedeti, da je bil JENOT izbran zaradi optimalnega razmerja med kakovostjo in ceno. »Potrebujemo ga za varnost na velikih letališčih, naftnih nahajališčih in elektrarnah,« je dejal. Da so prav takšni objekti najbolj potrebni zaščite pred majhnimi brezpilotniki, se strinjajo tudi poznavalci.

Kako sistem deluje?

JENOT je produkt moskovske družbe ELVIS s konca leta 2017. Radarska postaja lahko spremlja gibanje majhnih brezpilotnih letalnikov na razdalji do 1,8 kilometra, medtem ko večje premikajoče se cilje (človek, žival, čoln) opazi že na 4,7 kilometra.

Sistem je zelo kompakten, saj ga sestavljajo radar z maso zgolj 14 kg, blok za napajanje, računalnik in programska oprema. Radarska postaja brez predaha spremlja okolico, operaterju javlja koordinate in hitrost cilja. Glavni konstruktor JENOT-a Oleg Zinčenko je povedal, da sistem odkrije cilj v roku petih sekund, »potem poteka sledenje v realnem času«. Ob tem je izjavil, da sistem sicer poseduje lastnosti, ki so primerljive s taktičnimi sistemi Ministrstva za obrambo, vendar je mišljen nalašč za civilni (nevojaški) trg. En sistem JENOT stane okoli 10 milijonov rubljev (približno 140.500 €).

Spravljanje radarske postaje v serijsko proizvdnjo je razvojnike stalo 158 milijonov rubljev (2,2 mil. €), od tega je bilo 75 milijonov (1,06 mil. €) zagotovljenih s posojilom Sklada za razvoj industrije. Direktor sklada Roman Petruca je ta projekt označil za »zelo perspektiven« oziroma za »zgled domače visokotehnološke proizvodnje«. Po znanih podatkih so več deset »jenotov« za sledenje dronom že zakupila ruska podjetja, sedaj razvijalci ciljajo še na tuje trge. Namestnik generalnega direktorja družbe ELVIS Andrej Pimenov je za Russia Beyond povedal, da so tu mišljeni predvsem nakupi za varovanje prometne, športne in energetske infrastrukture. Večina podobnih sistemov za opazovanje brezpilotnih letalnikov je namenjenih zgolj za vojsko, zato jih druge stranke le težko kupijo in implementirajo za svoje potrebe, izpostavlja nišo Pimenov.

Kaj se zgodi, ko sistem odkrije brezpilotni letalnik?

Ko JENOT odkrije nezaželen dron, nadaljnje odločitve sprejema varnostna služba. Na radarsko postajo je mogoče priključiti sisteme, ki dušijo upravljanje brezpilotnikov, lahko na primer zadušijo signal in prisilijo brezpilotnik v pristajanje na tla.

Sistemov za dušenje radijskih signalov civilnih trgov je na ruskem trgu že precej veliko. Koncern Sozvezdje je na primer razvil kompleks za radioelektronsko bojevanje Soljaris-N, ki deluje avtomatsko, Roselektronika se lahko pohvali s kompleksom Ataka-DVS, ki lahko onesposobi dron na razdalji do 1 km in ga prisilno vrne na vzletišče, lastniku pa pošlje SMS sporočilo.

Zakaj bi sploh sledili brezpilotnim letalnikom?

Strokovnjaki so mnenja, da majhni zasebni letalniki niso nič manj nevarni od vojaških brezpilotnikov. Droni lahko fotografirajo oziroma snemajo iz zraka ali dostavljajo majhne predmete – le kdo bi vedel, za kakšne vse namene? Število incidentov narašča. Septembra 2019 se je dron namerno zaletel v zgradbo administracije v Omsku, aprila 2018 v zid stanovanjske stavbe v Ulan-Udeju, decembra 2016 v daljnovod v Jekaterinburgu.

»Obstoj nove grožnje brezpilotnikov, vključno z razširjenimi in široko dostopnimi malega razreda, je botroval k nastanku sistemov za odkrivanje in zoperstavljanje proti njim. Ob spremljanju sejmov na temo letalstva in obrambe v zadnjih letu je mogoče opaziti količinsko in kakovostno rast ponudbe za boj proti brezpilotnim letalnikom, tudi v naši državi,« je prepričan glavni urednik specializiranega portala o brezpilotnikih UAV.ru Denis Fedutinov.

Težavo z brezpilotniki poskušajo rešiti tudi na zakonodajnem področju. Lastniki dronov z maso nad 250 gramov morajo svojo napravo prijaviti pri Zvezni agenciji za zračni promet. Prav tako je potrebno zavarovanje odškodninske odgovornosti, če bi se dron v kaj zaletel. Če je mišljeno, da bo brezpilotnik letel nad mestnim okoljem, je potrebno tudi dovoljenje uprave za letenje.

Za dovoljenje za fotografiranje ali snemanje z drona pa mora lastnik opraviti mali križarski pohod. Dobiti mora dovoljenje FSB-ja, generalštaba, administracije mesta in v Enotnem sistemu organizacije zračnega prometa Rusije. Da, to velja tudi v primeru, če bi radi snemali samo nad svojim lastnim vikendom. Postopek urejanja dovoljenj za eno snemanje vzame kakšna dva tedna.

Uradno je prepovedano letenje z brezpilotniki nad mesti množičnega zborovanja ljudi (npr. nad stadioni), na območjih letališč in v bližini zgradb. Globa za letenje brez dovoljenja v Rusiji znaša 2-5 tisoč rubljev (28-70 €) za fizične osebe in do 300.000 rubljev (4.200 €) za pravne osebe, v primeru incidentov pa je mogoča tudi kazenska odgovornost (do 5 let zapora).

PRIPOROČAMO ŠE:

Poglejte, s čim se soočajo pazniki ruskih zaporov (VIDEO)

Ruski Hulk: Tovorni dron Skif je osvojil svet