Iskanderji odslej v vseh raketnih enotah ruske vojske

Testiranje sistema Iskander-M na poligonu Kapustin Jar blizu Astrahana leta 2018

Testiranje sistema Iskander-M na poligonu Kapustin Jar blizu Astrahana leta 2018

Global Look Press
Raketne enote ruske kopenske vojske so končale preoboroževanje s sistemi Iskander, ki med strokovnjaki veljajo za »ostrostrelce« med balističnimi sistemi.

Iz ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je njihova kopenska vojska zaključila s procesom preoboroževanja svojih raketnih enot s taktičnimi balističnimi sistemi Iskander. S primopredajo zadnjega kontingenta teh sistemov enotam Zahodnega vojaškega okrožja je bilo končano zadnje dejanje v tem segmentu. Analitiki so si enotni, da se je s popolnim prehodom kopenske vojske na sisteme Iskander v celoti povečal njen udarni potencial.

»S predajo tega kontingenta v oborožitev je končano preoboroževanje operativnih raketnih enot kopenske vojske,« piše v poročilu obrambnega ministrstva, ki ga povzema RT.

»Raketarji«, ki bodo v bodoče upravljali s temi sistemi, so dobili več deset lansirnih enot v paketu z logističnimi in poveljniškimi vozili, ki so prav tako del celotnega sistema.

Zgodovina Iskanderja

Konceptualni razvoj raketnega sistema Iskander se je začel leta 1988. Glavni cilj razvoja balističnih udarnih sredstev v tistem času je bila zamenjava sistema Oka. Nov sistem namreč po svojih lastnostih ni kršil mednarodnega sporazuma, ki sta ga leto dni prej podpisali ZDA in ZSSR in se zavezali k likvidaciji raket srednjega in kratkega dosega. Sam sporazum je bil omejen na uničenje balističnih in vodenih kopenskih raket z dometom med 500 in 5.500 km.

Ne glede na to, da je imel sistem Oka maksimalni domet do 400 km in tako ni bil zajet v dani sporazum, se je takratni sovjetski predsednik Mihail Gorbačov na poziv Washingtona odločil umakniti ta sredstva iz operativne uporabe.

Glavni konstruktor Oke Sergej Nepobedimi je osebno naslovil predsedstvo Sveta ministrov ZSSR zadolženega za vojaško industrijo glede potreb po razvoju novega taktičnega raketnega sistema, ki ne bo kršil dosežen sporazum z ZDA.

Glavni izvajalci del na projektu novega raketnega sistema so bili inženirji KB mašinostroenija iz Kolomne v sodelovanju s kolegi iz CKB Titan in Znanstvenoraziskovalnega inštituta elektronskih naprav (NIIEP). Prvi Iskander je bil prikazan javnosti na mednarodnem letalskem sejmu MAKS leta 1999, sistem pa je bil dodan v oborožitev leta 2006.

Osnovni udarni potencial Iskanderja predstavlja balistična raketa na trdo gorivo 9M723K1, ki po izstrelitvi leti po t. i. kvazibalistični poti, kar pomeni, da lahko s pomočjo vgrajenih plinskodinamičnih in aerodinamičnih elementov upravljanja med letom izvaja razne manevre. Zahvaljujoč tem rešitvam jo je v zraku izjemno težko prestreči.

Povprečna hitrost leta je prav tako izjemno visoka in znaša 2.100 m/s, pri čemer napadeni cilj ne sme biti bližje od 50 km, najdaljši domet pa je odvisen od modifikacij sistema in vrste rakete.

Namen sistema Iskander-M je predvsem uničevanje sovražnikovih protizračnih sredstev in pomembnih objektov v bližini fronte. Natova doktrina ga klasificira kot sredstvo za vzpostavljanje »območja omejenega dostopa in manevriranja« (A2D), kar pomeni, da je izvajanje bojnih operacij v območju, ki ga pokriva Iskander, nemogoče oz. predpostavlja prevelike potencialne izgube za napadalca in minimalne za branitelja.

Nesoglasja glede omejevanja raket kratkega in srednjega dosega

Iskander je postal predmet spora glede prej omenjenega sporazuma o omejevanju raket kratkega in srednjega dosega med ZDA in ZSSR (kasneje Rusijo), zaradi česar so ZDA enostransko odstopile od njega. Še leta 2014 je takratni ameriški predsednik Barack Obama svojemu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu poslal pismo, v katerem je prvič na tako visokem nivoju obtožil Rusijo, da krši določbe sporazuma.

Washington je trdil, da je Moskva prekršila glavne določbe sporazuma iz leta 1987 z razlago, da je med testiranji rakete z oznako 9M729 Iskander prekoračil mejo učinkovitega dometa, ki je omejena na 500 km.

Ruska stran je kategorično zavrnila te navedbe in zatrdila, da je nova raketa 9M729 projektirana v skladu s sporazumom in da njen domet ne presega 500 km. Rusko obrambno ministrstvo je konec januarja 2019 organiziralo srečanje za tuje vojaške atašeje v Moskvi, kjer so na licu mesta prikazali raketo s popolnim vpogledom v njeno notranjost in tehnične specifikacije, ki so služile kot dokaz za to, da raketa ne krši določb iz sporazuma.

Po besedah predstavnikov ruskega obrambnega ministrstva je raketa 9M729 modernizacija rakete 9M728 s povečano zmožnostjo nošenja bojnega tovora in dodatno aparaturo, s katero se je podaljšala njena skupna dolžina za okoli pol metra. Za raketo 9M729 je bila narejena tudi nova lansirna enota, ki omogoča namestitev štirih raket na eno vozilo namesto dveh kot do zdaj. Največji domet znaša 480 km in je za 10 km manjši kot pri 9M728.

Predstavniki ZDA in držav članic Nata se predstavitve niso udeležili.

Popolna preoborožitev ruskih raketnih brigad

Upokojeni polkovnik Viktor Litovkin je za RT povedal, da Iskander nima primerjave ali realne konkurence v tujini.

»Glavna prednost tega sistema je ta, da je na eni lansirni enoti, s katero upravljajo trije ljudje. Na njej sta nameščeni dve raketi, ki ju je mogoče v stanje popolne bojne pripravljenosti spraviti v manj kot dveh minutah,« pravi strokovnjak.

Po njegovih besedah so Iskanderji trenutno v vseh raketnih enotah vseh ruskih vojaških okrožij.
»Danes je bil dostavljen zadnji brigadni komplet enotam Zahodnega vojaškega okrožja. Zdaj imamo te sisteme v vsakem okrožju,« je povedal Litovkin.

Video: Izstrelitev balističnih raket Iskander

Kako izgleda udar rakete, ki jo izstreli Iskander? (VIDEO)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke