Kljub analizi DNK še vedno ostaja neznanka, kateri vrsti pripadajo posmrtni ostanki 18.000 let starega mladiča, najdenega v sibirski tundri.
»Do zdaj smo dvakrat sekvencirali njegov genom, a še vedno ne moremo potrditi, ali gre za volka ali psa. Morda imamo opravka celo z nekim skupnim prednikom. Potrebne bodo še nadaljnje analize,« pravi ruski raziskovalec Sergej Fjodorov iz Inštituta za aplikativno ekologijo Severa v Jakutsku.
Sergej Fjodorov/Severovzhodna zvezna univerza v Jakutsku
Samček je poginil v starosti vsega dveh mesecev. Njegove ostanke so našli lani poleti v zmrznjeni prsti blizu reke Indigirke severovzhodno od Jakutska. V večnem ledu je bilo ujeto celotno telo mladička z ohranjenim smrčkom, brki in celo trepalnicami.
Sergej Fjodorov/Severovzhodna zvezna univerza v Jakutsku
Vzrok smrti še ni ugotovljen, a položaj, v katerem so ga našli, namiguje na neko dramatično situacijo.
Prvo sekvenciranje genoma, ki ga je izvedel švedski Center za paleogenetiko še vedno ni dalo odgovora, ali gre za psa ali volka. Po besedah profesorja evolucijske genetike Leva Dalena navadno že prvi DNK testi pokažejo, za katero vrsto gre. Švedski center poleg tega hrani največjo bazo DNK v Evropi vseh vrst psov iz celega sveta.
»Primer je izjemno zanimiv. Komaj čakamo rezultate nadaljnjih testiranj,« pravi Fjodorov.
Sergej Fjodorov/Severovzhodna zvezna univerza v Jakutsku
Obstaja hipoteza, da mladič ne pripada niti volku niti psu pač pa posebni prehodni vrsti.
Prazgodovinski mladič pa je medtem že dobil ime – poimenovali so ga Dogor, kar v jakutskem jeziku pomeni »prijatelj«.
Preberite še:
Ruski in japonski znanstveniki uspeli »zbuditi« celice mamuta