V Rusiji se bo do leta 2025 pojavil prvi kontingent večnamenskih robotov, ki bo v prihodnosti zamenjal človeka na bojnem polju, poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na vire v domači vojni industriji.
Marker in Uran-9
Eden od prvih robotov bo narejen na platformi Marker, po izgledu pa bo spominjal na pomanjšano kopijo bojnega vozila pehote.
Ivan Surajev / Sputnik
Po načrtih konstruktorjev bo prvi odred »majhnih tankov na daljinsko vodenje« sestavljen iz petih strojev, ki bodo povezani z umetno inteligenco. Vsako vozilo bo hkrati izvajalo lastne specifične naloge in bo tako lahko v popolnosti zamenjalo ljudi na izpostavljenih bojnih položajih, menijo.
»Tukaj ne gre samo za borce z avtomatskim orožjem ampak tudi za logistiko. Na primer eno vozilo v odredu lahko igra vlogo operativca, ki spremlja cilj na terenu in razvija plan napada. Druga vozila bodo dobavljala gorivo, popravljala okvare na bojišču itd.,« je za Russia Beyond povedal glavni urednik revije Arsenal Otečestva Viktor Murahovski.
Trenutno je v načrtu, da roboti »borci« nosijo strelno-minometni modul z bombometi kalibra 120 mm. To orožje bi moralo zadostovati za uničevanje sovražnikove žive sile na vkopanih položajih in tehnike s tanjšim oklepom, menijo strokovnjaki.
Robotskemu kontingentu bodo z zraka pomagali majhni brezpilotni letalniki z granatami in nevodenimi bombami, ki jih bodo odmetavali na cilj.
Poleg Markerja bo del kontingenta tudi »mini tank«, ki je doživel ognjeni krst v Siriji. To je robotizirani sistem Uran-9 na tankovski šasiji.
Njegova naloga bo podpora pehoti, terenska izvidnica in varovanje vojaških objektov. Opremljen z raketnimi sistemi Ataka in Igla bo ta robot izvajal širok spekter nalog, na primer uničevanje sovražnikovih letal v nizkem letu in druge lahke oklepne tehnike in utrjene položaje.
Poleg tega bo Uran-9 opremljen z avtomatskim topom 2A72 kalibra 30 mm in mitraljezom kalibra 7,62 mm s kadenco 350-400 nabojev v minuti.
Vitalij V. Kuzmin
A vsi strokovnjaki glede uporabe robotov na fronti niso optimistični. Nekateri pravijo, da obstaja še cel niz odprtih vprašanj, ki jih bodo konstruktorji morali rešiti, če bodo želeli napraviti prave bojne robote, ki bodo zamenjali ljudi na bojišču.
Težave z roboti
»Glavna težava vseh robotiziranih sistemov je potreba po daljinskem upravljanju. Roboti na fronti ne morejo samostojno sprejemati odločitev o uničevanju ciljev, ko pa je robot zadet z nabojem ali drugim projektilom, se prekine veza s satelitom in robot postane neuporaben,« je za Russia Beyond povedal vojaški analitik časnika Izvestija Dmitrij Safonov.
Po besedah strokovnjaka inženirji zdaj poskušajo imitirati tovrstne situacije na poligonih. Robote obstreljujejo, jih dvigujejo v zrak in jih izpostavljajo protielektronskim sredstvom.
A Safonov obenem poudarja, da se robotizirani stroji za zdaj po ognjeni moči še vedno ne morejo primerjati s tanki ali bojnimi vozili pehote.
»Zaenkrat niso odločilni faktor v posameznih bojih kaj šele v vojni. Robot dandanes vsekakor lahko reši življenje pripadniku posebnih enot, a človeški faktor bo še naprej imel največji vpliv na izid vojne. Človek bo ostal na bojišču še več desetletij,« je zaključil.
Preberite še:
Roboti-obveščevalci v službi Rosgvardije
Orožje sodnega dne: Roboti in umetna inteligenca v ruski vojski