Zakaj je ZSSR izgubila "dirko na Luno"

Apic/Getty Images
Zakaj so Američani prehiteli ZSSR v njihovih poskusih priti do Lune? Znanstveni vodja Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti Lev Zeljonij pravi, da je Sovjetska zveza izgubila "dirko na Luno" zaradi medsebojnega tekmovanja različnih oblikovalskih centrov.

Medsebojna konkurenca je bila glavni razlog za sovjetski neuspeh v "dirki na Luno". Američani so imeli tukaj več sreče, in prvi dosegli našo skrivnostno sosedo. Pa vendar so tudi v ZDA imeli kar nekaj težav.

"Konkurenca je bila tudi v ZDA. Obstajala sta dva laboratorija: v mornarici in v vojski. Vodja laboratorija v vojski je bil Wernher von Braun, v preteklosti član esesovcev, zato ameriško vodstvo ni želelo povezavovati svojih uspehov z njim. Pravico do prve izstrelitve je tako dobila ameriška mornarica, ki je svoj satelit izstrelila 6. decembra 1958 leta, kmalu po izstrelitvi našega prvega umetnega zemeljskega satelita. Ta se je razbil, in v šali so ga poimenovali "kaputnik" namesto sputnik," je po poročanju ruskih medijev na konferenci, posvečeni kozmonavtiki "Korolevskije Čtenija", povedal Zeljonij.

Po njegovih besedah so se ameriške oblasti bile prisiljene obrniti na von Brauna, ker je ostal edini vodja programa in ni imel drugih konkurentov. "Dobil je vsa sredstva in na koncu vodil program 'Apollo'," dodaja znanstvenik.

"Na žalost so bile stvari za nas drugačne, veliko bolj zapletene. Na čelu oblikovalskega biroja OKB-1 je bil Sergej Pavlovič Koroljov, vodja OKB-52 pa je bil Vladimir Nikolajevič Čelomej. Ves čas sta tekmovala med seboj in imela zapletene odnose. Obstajala je tudi tretja stran trikotnika, to je bil akademik Valentin Gluško... Vsi trije so bili veliki konstruktorji in genialni ljudje, vendar je njihovo zapletanje in konflikti motilo poslovanje, sredstva pa so se podvojila. Na koncu se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi, " je pojasnil Zeljonij.

Po besedah ruskega znanstvenika so mu ameriški kolegi povedali, da je bil uspeh ZDA posledica umora predsednika Johna Kennedyja leta 1963, saj zaradi spoštovanja do njega ni smel nihče zapreti projekta poleta na Luno.

Zeljonij je še dejal, da znanost še zmeraj ne ve, kako je Luna dejansko nastala.

"Ne glede na to, kako čudno se to sliši, ampak v vsem tem času, ko opazujemo Luno, v vseh stoletjih, v zadnjih 200-300 letih, ko se je znanost razvila v zrelo in resno, še zmeraj ne poznamo odgovora na to, kako je Luna pravzaprav nastala," je dodal.

Zeljonij je navedel sedem teorij, ki jih nobene ne morejo v celoti razložiti s podatki, ki so na voljo znanstvenikom.
Sredi teh je tudi hipoteza, da se je pri nastanku Zemlje od nje odlomil košček, iz katerega je kasneje nastala današnja Luna.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke