Katero rusko orožje si želi Iran?

Vitalij Ankov/Sputnik
Te visokotehnološke jeklene pošasti iz Rusije bi lahko okrepile iransko obrambo pred nevarnostmi iz zraka in morja že proti koncu leta 2020, razen če bo Iran ponovno deležen sankcij s strani Združenih narodov za nakup orožja v tujini.

Glavni obrambni sistemi, ki jih uporablja Iran, so zaradi vrste sankcij s strani ZN in ZDA, ki so tej državi omejile možnosti za nabavo nove vojaške tehnologije v tujini, že zastareli.

A sankcije, ki so jih naložili Združenih narodi, se proti koncu letošnjega leta iztečejo in Teheran bo lahko posodobil svojo obrambo z najnovejšo tehnologijo. To je, v kolikor se sankcije ne bodo podaljšale. Rusija je eden od ključnih potencialnih dobaviteljev za iransko vojsko, glede na to, da ta še vedno uporablja ogromno bojne tehnike iz sovjetskih časov.

Kateri pa so obrambni sistemi, ki jih je Rusija pripravljena prodati Iranu za okrepitev njegovih obrambnih zmožnosti, ko se iztečejo sankcije?

Su-30SM

Su-30SM je poslednja posodobitev največkrat proizvedenega ruskega lovca 4++ generacije.
Ena od njegovih glavnih lastnosti je izjemna manevrska sposobnost v zraku, ki pilotu omogoča izvedbo zahtevnih akrobacij, s katerimi se lahko izogne sovražnikovim raketam. Te zmožnosti omogoča visoko zmogljiva aerodinamična zasnova trupa in pogonski agregat AL-31FP.

Zahvaljujoč Barsu, radijsko-elektronski opremi na krovu, lahko Su-30SM uporabi rakete med izvajanjem akrobacij in uničuje cilje, ki letijo do 100 km daleč.

Lovec zmore uporabljati vse sodobne vodene rakete zrak-zrak in zrak-zemlja ruske izdelave in z enim polnjenjem goriva preleteti do 3.000 km.

K-300P Bastion-P

Ruski mobilni obrambni sistem Bastion je namenjen varovanju obale pred sodobnimi letalonosilnimi bojnimi skupinami in desantnimi plovili, ki bi lahko ogrožala državo.

Posamezno baterijo tvori poveljniško vozilo, podporno vozilo in štiri lansirne enote. Slednje so oborožene s po dvema raketama P-800 Oniks, ki letita z nadzvočno hitrostjo in nosita 250-kilogramsko bojno glavo z visokoeksplozivnim polnjenjem.

Te rakete zmorejo uničevati cilje na razdalji do 300 km stran od obale, kar bi Iranu omogočilo pokrivanje celotnega Perzijskega zaliva in obrambo sleherne ladje, ki pluje skozenj.
Vsaka baterija lahko ostane v aktivnem načinu 3-5 dni ali vse do 30 dni naenkrat, v kolikor ima pri sebi še podporno vozilo.

Protizračni sistem S-400

To je mojstrovina ruskega inženiringa, ki ji v svetu trenutno ni para.

Protizračni sistem S-400 je bil narejena za obrambo ključnih vojaških in vladnih poslopij pred vsemi sodobnimi in bodočimi grožnjami iz zraka. Te grožnje vključujejo lovce in bombnike s stealth tehnologijo, vodene rakete, ki letijo z nadzvočno hitrostjo tik nad tlemi, strateške balistične rakete v bližnji Zemljini orbiti itd.

Posamezna baterija S-400 lahko sestreli cilje, ki prihajajo iz poljubne smeri na razdalji do 200 km zaradi svojega 360-stopinjskega radija (najbližja konkurenca, ameriški MIM-104 Patriot, se lahko brani le pod 180-stopinjskim kotom).

Kot vsi ostali glavni ruski protizračni sistemi zmore tudi S-400 delovati v poljubnih vremenskih pogojih od močnih nalivov do hudih peščenih viharjev in še vedno sestreljevati lovce pete generacije s skoraj stoodstotno zanesljivostjo.

Preberite še:

Ali je Rusija zaveznik Irana?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke